Neomejen dostop | že od 9,99€
Zaradi napovedane izraelske kopenske ofenzive na mesto Rafa, kamor se je v štirih mesecih in pol brutalnih izraelskih napadov zatekla polovica prebivalcev palestinske enklave, iz mesta, kjer vladata panika in smrtni strah, vse več ljudi popolnoma neorganizirano beži na vse strani. Mnogi izmed njih so bili v zadnjih mesecih razseljeni večkrat. A ljudje dejansko nimajo kam bežati. Celotna Gaza je morišče.
Medtem ko izraelska vojska po navodilih predsednika vlade Benjamina Netanjahuja pripravlja načrt napada na Rafo, ki jo je izraelski premier označil za »zadnje oporišče« Hamasa, v bližnjem Han Junisu potekajo srditi spopadi med izraelsko vojsko in pripadniki islamističnega gibanja, ki je leta 2007 prevzelo nadzor nad območjem Gaze. Izraelska vojaška letala ves čas raketirajo in bombardirajo pred vojno največje mesto na jugu Gaze.
Eden izmed glavnih ciljev izraelskih napadov je bolnišnica Al Nasr, pred katero delujejo tudi izraelski ostrostrelci. Razmere v Han Junisu, kjer spopadi trajajo že več tednov, so grozljive, a številni ljudje mesta nočejo zapustiti, saj se zavedajo, da dejansko nimajo kam bežati in da bo naslednja tarča izraelskega kolektivnega kaznovanja Palestincev za Hamasova grozodejstva sosednja Rafa.
Martin Griffiths, prvi človek humanitarne pomoči pri Združenih narodih, je včeraj dejal, da bi izraelska ofenziva na Rafo lahko vodila v pokol in sočasno ubila humanitarno pomoč v Gazi. »Palestinci v Rafi so podvrženi nedojemljivemu trpljenju – več mesecev se že selijo in se medtem soočajo z bombami, boleznimi in lakoto. Kam naj bi šli? Kako bodo lahko ostali varni? V Gazi ne morejo več nikamor,« je bil jasen Griffiths, ki govori preprosto resnico, ki si je zaviti v udobje cenenih kokonov kompromisov evropski (in slovenski) politiki ne upajo izreči. Griffiths je Izrael, ki Združene narode obravnava skoraj kot svojega nasprotnika v vojni, pozval, naj prisluhne opozorilom mednarodne skupnosti glede nevarnih posledic kopenske ofenzive. Pri tem je pomenljivo dodal, da če bodo opozorila Izraela preslišana, »zgodovina ne bo prijazna«.
V Kairu sicer še vedno potekajo pogovori o morebitni prekinitvi ognja, v katerih sodelujejo Egipt, Združene države, Katar in Izrael – dejansko pa tudi Hamas, katerega predstavniki niso fizično prisotni v prostorih, kjer pogovori potekajo. Nazadnje se je zapletlo pri imenih (in številu) palestinskih zapornikov, ki bi jih moral v zameno za talce izpustiti Izrael. Toda zdi se, da si izraelske oblasti v tem trenutku nikakor ne želijo kakršne koli prekinitve ognja. Nasprotno.
Benjamin Netanjahu dosledno ignorira vse – dejansko še vedno mlačne in impotentne – pozive, naj vojske ne pošlje v napad na Rafo, obenem pa je za svoj makiavelistični cilj očitno pripravljen žrtvovati tudi življenja izraelskih talcev. Teh je v Gazi uradno še 134, toda izraelski viri navajajo, da jih je od teh menda vsaj dvajset že mrtvih. Nekateri so življenje izgubili v izraelskih napadih.
Podobno kot Netanjahu deluje tudi Hamas: za lastno politično preživetje, ki je možno le še v vojni, množično žrtvuje palestinsko prebivalstvo. Zavezništvo najbolj brutalnih »politik«, ki druga drugo že vrsto let ohranjata pri življenju, je zagotovilo za množične poboje.
V izraelskih napadih na Gazo je bilo v sedemnajstih tednih ubitih skoraj 29.000 Palestincev, med njimi okoli 12.000 otrok. Najmanj 8000 ljudi je pogrešanih – njihova trupla so ujeta pod ruševinami popolnoma opustošene palestinske enklave.
Hvala, ker berete Delo že 65 let.
Vsebine, vredne vašega časa, za ceno ene kave na teden.
NAROČITEObstoječi naročnik?Prijavite se
Komentarji