Stekla je evakuacija ukrajinskih vojakov iz jeklarne Azovstal

23.58 Začela se je evakuacija ukrajinskih vojakov iz jeklarne Azovstal

Pripadnike ukrajinske vojske, ki so se zatekli v ladjedelnico Azovstal, še zadnje območje v Mariupolju, ki ga ruske sile niso osvojile, so zvečer začeli evakuirati, poroča Reuters. Pet avtobusov z vojaki iz jeklarne je že prispelo v mesto Novoazovsk, ki je oddaljeno približno 30 kilometrov in pod ruskim nadzorom. Kot poročajo, so nekateri vojaki ranjeni in so jih evakuirali na nosilih.

Namestnica ukrajinske obrambne ministrice Hana Maljar je izjavila, da so jih 53 odpeljali v bolnišnico, kot poudarja Reuters, pa ni bilo takoj jasno, koliko vojakov je bilo v avtobusih. Po besedah Maljarjeve so 211 vojakov odpeljali še na drugo lokacijo. Ukrajinska stran naj bi v zameno zanje Rusiji predala njene zajete vojake. »Upamo, da nam bo uspelo rešiti življenja naših fantov,« je zvečer izjavil ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski.

20.23 Turčija ne pristaja na vstop Švedske in Finske v Nato

Trški predsednik Recep Tayyip Erdoğan je izjavil, da Turčija nasprotuje članstvu tako Finske kot Švedske v Natu, pri čemer je za vstop novih članic v to zvezo potrebno soglasje vseh 30 članic. Znova ju je obtožil, da nista zavzeli jasnega stališča proti terorizmu. »Ne bomo dali pristanka na pridružitev k Natu tistim (državam), ki uvajajo sankcije proti Turčiji,« je izjavil. Švedska je namreč zaradi vojaške operacije Turčije v sosednji Siriji leta 2019 prekinila vsako prodajo orožja tej državi.

Glede izraženega namena švedske in finske delegacije, da se srečata s turškimi uradniki, je Erdoğan izjavil: »Pravijo, da bodo prišli v Turčijo v ponedeljek. Nas bodo prišli prepričevat? Oprostite, a naj se ne trudijo.«

Švedska in Finska sta uradno sporočili, da nameravata po invaziji Rusije na Ukrajino zaprositi za članstvo v Natu, toda Turčija je zagrozila, da bo širitev zavezništva blokirala. Obtožila jih je, da skrivajo teroristične skupine, vključno s prepovedanimi kurdskimi militanti, ki so jih Ankara, EU in ZDA uvrstile na črni seznam. 

FOTO: Yves Herman/Reuters

17.30 Dosežen dogovor o evakuaciji ranjenih vojakov iz Azovstala

Rusko obrambno ministrstvo je danes sporočilo, da je bil po večdnevnih pogajanjih dosežen dogovor o evakuaciji ranjenih vojakov iz jeklarne Azovstal v južnoukrajinskem mestu Mariupolj. Po navedbah ministrstva sta se o evakuaciji dogovorili ruska in ukrajinska vojska. V Kijevu tega uradno za zdaj niso potrdili, poroča nemška tiskovna agencija dpa.

Kot so še navedli, bo v času evakuacije veljala prekinitev ognja, ukrajinske vojake pa bodo odpeljali v bolnišnico v bližnje mesto Novoazovsk na vzhodu Ukrajine, ki ga nadzorujejo proruski separatisti, je poročala dpa. Ukrajinska stran teh informacij za zdaj ni potrdila. Oblasti v Kijevu so sicer večkrat poudarile, da si aktivno prizadevajo za rešitev ukrajinskih vojakov iz Azovstala. Zahtevale so tudi njihovo premestitev na ozemlje pod ukrajinskim nadzorom ali v tretjo državo.

Industrijski kompleks jeklarne Azovstal je zadnje zatočišče ukrajinskih sil v Mariupolju, ki je sicer pod popolnim nadzorom ruskih sil. V jeklarni naj bi bilo ujetih še na stotine ukrajinskih vojakov, ki se skrivajo v podzemnih predorih ogromnega kompleksa.

15.30  Švedska bo uradno zaprosila za članstvo v Natu

Švedska premierka Magdalena Andersson je danes potrdila, da bo njena vlada formalno zaprosila za članstvo v Natu. Anderssonova je novico sporočila skupaj z Ulfom Kristerssonom, predsednikom glavne opozicijske stranke Zmerna stranka, katere poslanci so prav tako podprli pridružitev k zavezništvu.

Kdaj bo Švedska formalno zaprosila za članstvo še ni jasno, saj bo to storila skupaj s Finsko, je pojasnila premierka. Dodala pa je, da verjame, da se bo to zgodilo v kratkem.

Švedska premierka Minister Magdalena Andersson je sporočila, da se je Švedska odločila za članstvo v Natu. FOTO: Henrik Montgomery/AFP

13.32  McDonald's bo prodal ruske restavracije

Ameriški McDonald's je danes sporočil, da bo po več kot 30 letih zapustil Rusijo in prodal svoje tamkajšnje restavracije lokalnemu kupcu. V podjetju so ocenili, da delovanje v Rusiji ni več vzdržno in skladno z vrednotami podjetja. McDonald's ima v Rusiji 850 restavracij, v katerih je zaposlenih 62.000 ljudi, poroča francoska tiskovna agencija AFP. McDonald's je v začetku marca, kmalu po začetku ruske invazije na Ukrajino, zaprl vse svoje restavracije v Rusiji. Danes je ena največjih svetovnih verig s hitro prehrano napovedala naslednji korak, in sicer bo ruski trg zapustila in začela postopek prodaje svojega ruskega premoženja.

»Zaradi humanitarne krize, ki jo je povzročila vojna v Ukrajini, in nepredvidljivega poslovnega okolja je McDonald's sklenil, da nadaljnje lastništvo podjetja v Rusiji ni več vzdržno in ni skladno z vrednotami podjetja,« so pojasnili. Svoje restavracije nameravajo prodati lokalnemu kupcu, pri čemer te restavracije po prodaji ne bodo več smele uporabljati imena, logotipa, blagovne znamke ali menija McDonald'sa. Rusija, kjer McDonald's neposredno upravlja več kot 80 odstotkov restavracij s svojim imenom, predstavlja devet odstotkov prihodkov podjetja in tri odstotke dobička iz poslovanja.

12.31  Rusija odločitev Švedske in Finske za vstop v Nato označila za veliko napako

Ruske oblasti so danes opozorile, da sta Finska in Švedska z odločitvijo o vstopu v vojaško zvezo Nato kot odgovor na rusko ofenzivo proti Ukrajini storili resno napako, s katero ne bosta okrepili varnosti na evropski celini, poroča francoska tiskovna agencija AFP. »Prepričani smo, da vstop Finske in Švedske v Nato ne bo niti okrepil niti izboljšal varnostne strukture naše celine,« je na novinarski konferenci dejal tiskovni predstavnik Kremlja Dmitrij Peskov. Prav tako je obljubil, da bodo pozorno spremljali nadaljnje dogajanje, in izrazil zaskrbljenost glede posledic, ki jih bo odločitev Finske in Švedske imela za varnost celine. »To je še ena huda napaka, ki bo imela daljnosežne posledice in bo korenito spremenila razmere v svetu,« je po poročanju ruskih tiskovnih agencij dejal namestnik ruskega zunanjega ministra Sergej Rjabkov.

12.26  Greenpeaceovi aktivisti v Angliji blokirajo dostop ruskemu tankerju

Protestniki okoljevarstvene organizacije Greenpeace so v nedeljo zvečer zasedli pomol v Angliji, do katerega bi moral pripluti tanker s 33.000-tonsko pošiljko ruskega dizelskega goriva, in ga prisilili, da se obrne, je poročala nemška tiskovna agencija DPA. Policija je osem protestnikov že pridržala. Kot je po poročanju DPA danes sporočil Greenpeace, je skupina 12 aktivistov dobila dostop do terminalov v Essexu in se v nedeljo zvečer povzpela na pomol. V Greenpeaceu protestirajo proti temu, da britanska vlada dopušča stekanje denarja za fosilna goriva k ruskemu predsedniku Vladimirju Putinu.

»Financiramo vojno, naši računi za energijo in stroški goriva so zelo visoki, podnebna kriza pa je še večja. To se mora končati,« je pozvala strokovnjakinja za nafto in plin pri organizaciji Greenpeace UK Georgia Whitaker. Po podatkih tamkajšnje policije so prijavo glede vdora na terminal prijeli okoli 23. ure. Osem ljudi so aretirali zaradi suma kaznivega dejanja nedovoljenega vdora. Iz okoljevarstvene organizacije pa so medtem sporočili, da več protestnikov ostaja na svojih mestih, pri čemer je en aktivist na razkladalnih ceveh, drugi visi na pomolu, preostali pa zasedajo pomol in preprečujejo tankerju, da se priveže, navaja DPA.

Pri tem so razprli transparent z napisom »Nafta poganja vojno«. Britanska vlada je sicer prepovedala vplutje v Veliko Britanijo ladjam, ki so v lasti, upravljanju ali pod zastavo Rusije, vendar pa nič ne preprečuje, da bi priplula ladja z rusko nafto, ki je v lasti drugih držav. Tako tanker, ki je namenjen na terminal v Essexu, pluje pod grško zastavo, vendar prevaža gorivo iz ruskega pristanišča Primorsk, informacije Greenpeacea še povzema DPA.

12.17  Napadi v Odesi

Ukrajinska vojska je danes sporočila, da so ruske rakete uničile turistično nastanitev v bližini pristaniškega mesta Odesa. V napadu so bile ranjene najmanj tri osebe, cilj napada pa naj bi bil most, ki se razteza čez reko Dnester. Po navedbah vojske je na prizorišču napada izbruhnil požar, poroča nemška tiskovna agencija DPA.

Vojna še bolj upočasnjuje evropsko rast

10.45  Švedski in finski poslanci razpravljajo o članstvu v Natu

Parlamenta Švedske in Finske sta danes začela razpravo o prošnjah njunih držav za članstvo v Natu. S tem se državi pripravljata, da bosta že ta teden vložili prošnji za članstvo kot odgovor na rusko ofenzivo proti Ukrajini, poroča francoska tiskovna agencija AFP. V Helsinkih se je začelo zasedanje parlamenta, ki bi lahko trajalo več dni, potem ko sta predsednik Sauli Niinisto in predsednica vlade Sanna Marin v nedeljo predstavila predlog za članstvo. »Naše varnostno okolje se je temeljito spremenilo. Edina država, ki ogroža evropsko varnost in zdaj odkrito vodi agresivno vojno, je Rusija,« je v parlamentu povedala Marinova.

Velika večina od 200 finskih poslancev sicer podpira odločitev o vstopu v Nato, predsednik parlamenta Matti Vanhanen pa dodaja, da je bilo vloženih več kot 150 prošenj za besedo in posledično glasovanja o vstopu danes ni pričakovati. Tudi javno mnenje je močno naklonjeno članstvu. Po zadnjih anketah se je namreč število Fincev, ki se želijo pridružiti zavezništvu, povečalo na več kot tri četrtine, kar je skoraj trikrat več kot pred začetkom vojne v Ukrajini. Medtem je na Švedskem predsednica vlade Magdalena Andersson konec tedna dejala, da se bo danes posvetovala s parlamentom, preden bo objavila uradno namero svoje vlade o vstopu v Nato. Njena socialdemokratska stranka se je sicer v nedeljo izrekla za pridružitev zavezništvu in si v parlamentu zagotovila trdno večino za članstvo. To je bil velik obrat njene stranke, saj je članstvu v Natu nasprotovala vse od nastanka zavezništva. Tako kot na Finskem se je tudi na Švedskem podpora javnosti članstvu v Natu drastično povečala, in sicer na približno 50 odstotkov za, 20 odstotkov pa jih je menda proti.

Sobotni protesti proti priključitvi Natu v Stockholmu na Švedskem. FOTO: Reuters

10.19  Borrell: Storili bomo vse, da bi dosegli dogovor o novih sankcijah proti Rusiji

Zunanjepolitični predstavnik EU Josep Borrell je ob prihodu na zasedanje zunanjih ministrov v Bruslju poudaril, da bodo storili vse, da bi dosegli dogovor o novem paketu sankcij proti Rusiji. Do Madžarske, ki blokira sprejetje sankcij, je bil najbolj kritičen litovski zunanji minister Gabrielius Landsbergis, drugi so bili bolj razumevajoči. »Zagotovo bomo govorili o tem in naredili vse, kar lahko, da bi odblokirali ta položaj. Ne morem obljubiti, da se bo to zgodilo, ker so stališča precej trdna. Mislim, da razumemo poseben položaj določenih držav članic,« je ob prihodu na zasedanje glede sprejemanja sankcij proti Rusiji zaradi njene invazije na Ukrajino povedal Borrell.

Do Madžarske, ki najostreje nasprotuje embargu na rusko nafto, ki je del novega paketa sankcij, je bil oster litovski zunanji minister Landsbergis. »Celotna Unija je talka ene države članice, ki ne pomaga pri iskanju soglasja,« je povedal, pri čemer Madžarske ni omenil poimensko. »Po tem si nas bodo zapomnili. Ali kot Unijo, ki je naredila korak naprej in poslala zelo jasno sporočilo Rusiji, ali pa EU, ki je obstala,« je še dejal Landsbergis. Borrell in ministri več drugih držav medtem niso želeli s prstom kazati na Budimpešto. »Jaz ne krivim nikogar, ampak poskušam doseči soglasje,« je povedal visoki zunanjepolitični predstavnik EU. Da je treba biti previdnejši pri obsodbah, je poudaril tudi luksemburški zunanji minister Jean Asselborn, ki je poudaril, da ni samo Madžarska kriva za zastoj.

Vodja avstrijske diplomacije Alexander Schallenberg je prav tako dejal, da medsebojno obtoževanje v javnosti ne pomaga. Zavzel se je za to, da se razprava opravi za zaprtimi vrati in da EU navzven pokaže enotnost. Irski zunanji minister Simon Coveney pa je dejal, da se EU ne sme osredotočati na ovire. »Mislim, da je v EU trdno stališče, da je treba sprejeti šesti paket sankcij, ki še povečuje ceno za Rusijo. To so težka vprašanja za nekatere države, vključno z Madžarsko. Razumemo, da to niso lahke odločitve,« je dejal.

Ukrajinska vojaka na tanku na vzhodu Ukrajine. FOTO: Jasujoši Čiba/AFP

09.40  Ukrajinske čete menda dosegle rusko mejo

Guverner ukrajinske regije Harkov je povedal, da so ukrajinske enote, ki branijo Harkov, dosegle državno mejo z Rusijo, piše Guardian. Reuters je zapisal, da sicer teh izjav guvernerja regije Harkov Oleha Sinegubova ne morejo potrditi oziroma neodvisno preveriti. Prav tako ni jasno, koliko vojakov je doseglo rusko mejo in kje. Guverner regije Harkov Oleh Sinegubov je na telegramu zapisal, da so enote 227. bataljona obnovile znak na državni meji. »Zahvaljujemo se vsem, ki s tveganjem za svoja življenja osvobajajo Ukrajino pred ruskimi napadalci,« je dejal Sinegubov. Če bi bile njegove trditve potrjene, bi to pomenilo, da ima ukrajinska protiofenziva vse večji uspeh pri odrivanju ruskih sil na severovzhodu, potem ko so zahodne vojaške agencije sporočile, da je ofenziva Moskve na Donbasu zastala.

08.22  Ukrajina se pripravlja na nov ruski napad v vzhodnem Donbasu

Ukrajina se je za danes pripravljala na nov ruski napad v vzhodnem Donbasu, saj je Kijev dejal, da se je protinapad njene vojske okoli Harkova okrepil, poroča Guardian. Ker na začetku invazije konec februarja Rusom ni uspelo zavzeti prestolnice, je nadzor nad Donbasom postal eden od glavnih ciljev Moskve; vendar so zahodne obveščevalne službe napovedale, da se bo njihov napad zaradi velikih izgub in ostrega odpora ustavil. »Pripravljamo se na nove poskuse napada Rusije v Donbasu, da bi nekako okrepili svoje gibanje na jugu Ukrajine,« je v nočnem nagovoru dejal predsednik Volodimir Zelenski. Kot je dejal, okupatorji še vedno nočejo priznati, da so v slepi ulici in da je njihova tako imenovana »posebna operacija« že šla v stečaj, je še povedal.

Predsedniški svetovalec Oleksij Arestovič je za lokalno televizijo povedal, da se ruske čete prestavljajo v smeri Donbasa po umiku iz Harkova po ukrajinski protiofenzivi. Kijevske enote so tako napredovale v severni regiji in so skoraj dosegle mejo z Rusijo, je povedal svetovalec notranjega ministrstva Vadim Denisenko, čeprav so sirene za zračne napade v mestu Harkov še vedno zatulile v ponedeljek zgodaj zjutraj. Arestovič je še dejal, da se umikajoče se sile premikajo proti Lugansku, saj je njihova naloga zavzeti Severnodoneck. To je najbolj vzhodno mesto, ki ga brani Ukrajina, in njegov padec bi Kremlju podelil de facto nadzor nad lugansko regijo, eno od dveh regij – skupaj z Doneckom –, ki sestavljata Donbas.

Prizor s pokopališča zunaj pristaniškega mesta Mariupolj. FOTO: Aleksander Ermočenko/Reuters

06.50  Nato: Ruska vojna ne poteka tako, kot je načrtovala Moskva

Generalni sekretar Nata Jens Stoltenberg je dejal, da se je ruska ofenziva na Donbasu ustavila in da bi Ukrajina lahko zmagala v vojni, kar je nekaj vojaških analitikov napovedalo na začetku konflikta, poroča Guardian. Stoltenberg je novinarjem v nedeljo povedal, da »ruska vojna v Ukrajini ne poteka tako, kot je načrtovala Moskva«. Medtem sta Finska in Švedska zaprosili za vstop v Nato. Obe državi od konca druge svetovne vojne vzdržujeta strogo politiko nevtralnosti in neuvrščenosti, članstvo v Natu pa obravnavata kot provokacijo Moskve.

Naftni embargo še vedno razdvaja Evropo

05.00  Iz Nemčije poziv za branje ukrajinske literature po svetu

Berlinski mednarodni literarni festival (ilb) je v sodelovanju s Frankfurtskim knjižnim sejmom in Nemškim centrom Pen kinematografe, šole, fakultete, medije, kulturne ustanove ter posameznike pozval, da 7. septembra sodelujejo pri svetovnem branju ukrajinske literature. Pod poziv ilb se je doslej podpisalo skoraj 200 posameznikov in ustanov. Med njimi sta slovenska pesnica Stanka Hrastelj in filozof Slavoj Žižek, je objavljeno na spletni strani ilb.

»Ob vojni v Ukrajini in njenih uničujočih posledicah bi radi postavili ukrajinsko literaturo v središče svetovnega branja, izpostavili njeno vsebinsko in slogovno plat ter ukrajinskim avtorjem omogočili mednarodni forum. Tudi v časih stiske lahko in mora literatura delovati kot medij kritike, ki poskuša najti besede in jezikovne oblike za neizrekljivo. Branje se ne osredotoča le na aktualna dela, ampak tudi na zgodovinska,« so ob tem zapisali pri ilb.

Povsem so zamrla le pogajanja, ne pa srditi spopadi

00.30  Zunanji ministri EU o nadaljnji podpori Ukrajini in vplivu vojne na Balkan

Zunanji ministri članic EU bodo danes v Bruslju razpravljali o nadaljnji podpori Ukrajini. Prav tako se verjetno ne bodo mogli izogniti razpravi o šestem svežnju sankcij proti Rusiji, ki vključuje tudi naftni embargo. Z zunanjimi ministri držav Zahodnega Balkana pa bodo razpravljali o vplivu ruske agresije na Ukrajino na to regijo. Ministri za zunanje zadeve, med njimi tudi vodja slovenske diplomacije Anže Logar, se bodo osredotočili na zadnji razvoj dogodkov v ruski agresiji na Ukrajino. Po navedbah virov pri EU bodo govorili o podpori Evropske unije Ukrajini, njenih diplomatskih prizadevanjih, ukrepom odvračanja ter ruskih dezinformacijah.

Uničena stavba v Mariupolju. FOTO: Pavel Klimov/Reuters

O ukrajinskih pričakovanjih glede podpore Unije bodo govorili z ukrajinskim zunanjim ministrom Dmitrom Kulebo. Delu zasedanja o Ukrajini pa se bo pridružila tudi kanadska zunanja ministrica Melanie Joly. Čeprav šestega svežnja sankcij proti Rusiji, ki vključuje tudi embargo na rusko nafto, ni na dnevnem redu zasedanja, pa se ministri tej temi verjetno ne bodo mogli izogniti. Dogovora o predlogu sankcij, ki ga je evropska komisija predstavila v začetku meseca, namreč še vedno ni. Embargu na nafto najostreje nasprotuje Madžarska, ki želi daljše prehodno obdobje za uvedbo prepovedi uvoza.

Tudi na Švedskem zelena luč za vstop v Nato

00.30  Bruselj s prvo gospodarsko napovedjo po izbruhu vojne v Ukrajini

Evropska komisija bo predstavila spomladansko napoved gospodarske rasti in inflacije v Evropski uniji in evrskem območju. To bo prva gospodarska napoved komisije, pri kateri bo upoštevana tudi ruska invazija na Ukrajino, ki je cene energentov, hrane in drugih potrebščin pognala v nebo. To se bo po pričakovanjih odrazilo tudi na napovedi komisije. Komisija je februarja za območje z evrom in EU za letos napovedala štiriodstotno rast, za prihodnje leto pa 2,7-odstotno za evrsko območje in 2,8-odstotno za EU. Sloveniji je medtem za letos napovedala 3,8-odstotno rast, za prihodnje leto pa 3,6-odstotno.

Slovenske napovedi ne odstopajo bistveno. Urad RS za makroekonomske analize in razvoj (Umar) v pred kratkim znižani oceni napoveduje 4,2-odstotno gospodarsko rast za letos in za prihodnje leto triodstotno, Banka Slovenije pa decembra lani štiriodstotno oziroma 3,3-odstotno.