Nagrada za največjega Putinovega kritika

Letošnjo nagrado Saharova za svobodo misli, ki jo od leta 1988 podeljuje evropski parlament, je dobil zaprti ruski opozicijski politik Aleksej Navalni. Po razglasitvi je podpredsednica evropskega parlamenta Heidi Hautala ruske oblasti pozvala, naj 45-letnega nagrajenca takoj spustijo iz zapora, kjer preživlja dveinpolletno kazen.

Boris Čibej

Letos so se v ožjem izboru za nagrado, ki je poimenovana po pokojnem ruskem nobelovcu, jedrskem fiziku in sovjetskem disidentu Andreju Saharovu, poleg Navalnega znašli še skupina skupina afganistanskih žensk in nekdanja bolivijska predsednica Jeanine Áñez Chávez. A v evropskem parlamentu so se odločili, da premijo, ki jo je pred 33 leti prvi prejel južnoafriški borec za odpravo rasizma Nelson Mandela, podelijo največjemu kritiku ruskega predsednika Vladimirja Putina, ker »mu priznavamo neverjeten osebni pogum in ponovno poudarjamo, da se evropski parlament vztrajno zavzema za njegovo takojšnjo izpustitev«, kakor je povedal predsednik Evropskega parlamenta David Sassoli.

Priznanje, ki ga spremlja 50.000 evrov denarne nagrade, je lani dobila beloruska opozicija, predlani ujgurski ekonomist in borec za (človekove) pravice Ujgurov Ilham Tohti, leto prej pa ukrajinski režiser Oleg Sencov, ki je sedel v ruskem zaporu, ker so ga obsodili zaradi priprave terorističnih napadov na polotoku Krim. Tako kot Sencov tudi letošnji nagrajenec Navalni, ki so ga januarja aretirali po vrnitvi iz Nemčije, kjer se je zdravil zaradi zastrupitve s strupom »novičok«, za katero obtožuje sam Kremelj, velja na Zahodu za »političnega zapornika«. Zaradi korupcije so ga na procesu, ki ga je za spornega razglasilo tudi evropsko sodišče za človekove pravice, obsodili na pogojno kazen, a ker zaradi bivanja v Nemčiji ni prihajal na obvezne pogovore s predstavniki oblasti, bo moral dve leti in pol odsedeti za zapahi.

Med tem časom so oblasti praktično onesposobile njegovo protestno protikorupcijsko gibanje, ki mu je že pred desetletjem uspelo pritegniti na ulice ruskih mest več deset tisoč demonstrantov. Kar nekaj odmevnih preiskovalnih projektov je uspelo v zadnjih letih pripraviti organizacijam Navalnega, v katerih so razkrivali domnevne korupcijske posle samega vrha ruskih oblasti: od bogastva nekdanjega premierja Dmitrija Medvedjeva do razkošne črnomorske vile, ki so jo menda zgradili za predsednika Putina. Zdaj je njegov Sklad za borbo proti korupciji razglašen za ekstremistično organizacijo, njegovo delovanje prepovedano, njegovim sodelavcem pa povsem onemogočeno politično delovanje; če niso pobegnili iz države, so se znašli v rokah represivnih organov.

Navalnemu se je v zadnjih sedmih letih število domačih pristašev potrojilo, a še vedno ga podpira le nekaj več kot dvajset odstotkov Rusov. Več kot polovica ga ne mara. Nekateri mu očitajo, da je populist, drugi se spominjajo njegovih nacionalističnih izpadov, veliko ga ima za zahodnega agenta, ki se bori proti lastni domovini.