Načrt za ublažitev škode zaradi brexita

Bruselj – Štiri leta in pol po referendumski odločitvi Britancev za brexit je pod streho sporazum o trgovini in sodelovanju med EU in Združenim kraljestvom, ki ga bodo začeli uporabljati 1. januar­ja. Na 1246 straneh besedila je urejeno sodelovanje na številnih področjih. Sporazum predstav­ljamo prek ključnih vprašanj in odgovorov.

Katera področja zajema sporazum?

Osrednje področje so prihodnji trgovinski odnosi. Unija je vstopila v pogajalski proces z logiko »nič carin, nič kvot, nič dampinga«. Druga področja so državne pomoči, energetika, ribištvo, letalstvo, cestni prevoz, koordinacija na področju socialne varnosti … Sporazum ureja sodelovanje med policijskimi in pravosodnimi organi ter se ne loteva področij, kot sta zunanja politika in obramba. Vključuje režim nadzora nad njegovim izvajanjem in mehanizem za reševanje sporov. V primeru kršitev sporazuma se lahko prizadeta stran odloči za povračilne ukrepe. Ti ne bodo omejeni le na sektorje, kjer so se pojavile kršitve.

Kje se je v pogajanjih najbolj zatikalo?

Na koncu pri ribištvu, ki je za mnoge najbolj oprijemljivo področ­je, kjer se pokaže opevana suverenost kot cilj brexita. Zato ima velik politični in simbolni pomen. Skladno z rešitvijo bodo ribiči iz EU v petih letih in pol ostali brez 25 odstotkov izlova v britanskih vodah. Pozneje bodo potekala letna pogajanja. A osred­nje pogajalsko vprašanje je zadevalo enake konkurenčne pogoje. Unija je bila pripravljena odpreti svoj 450-milijonski trg samo, če na drugi strani Rokavskega preliva ne bi nastal »Singapur na Temzi«, ki bi z nižjimi standardi osvajal evropski trg in z njega izrival evropska podjetja. Na Otoku bodo morali spoštovati stroga pravila o poreklu blaga. Kot v drugih prostotrgovinskih sporazumih bodo ugodnosti veljale le za blago, ki je (v veliki meri) proizvedeno v državi. Nastal je zapleten sistem, ki zagotavlja spoštovanje standardov kot tudi sprejetje carinskih in drugih ukrepov v primeru kršitev.

Ali sporazum omogoča, da bo trgovina potekala brez večjih zapletov ali motenj?

Prvega januarja marsičesa samo­umevnega v odnosih z Združenim kraljestvom, ki izstopa iz carinske unije in notranjega trga (Švica je, denimo, njegov del), ne bo več. Leta 2019 je bila trgovinska menjava vredna več kot 500 milijard evrov. Obe strani bosta na izgubi. Četudi ne bo carin ali kvot, bodo za blago, ki bo vstopalo v Unijo, morali opraviti carinske formalnosti. To bo prineslo več birokracije in stroškov. Britanski živilski proizvodi bodo morali imeti veljavne certifikate in na mejah bodo izvajali sistematičen (fito)sanitarni nadzor. Združeno kraljestvo bo lahko samo sklepalo trgovinske sporazume z drugimi deli sveta. Ni verjetno, da bodo dosegli ugodnejše pogoje, kot bi bili v okviru EU.

Je s sklenitvijo sporazuma saga o brexitu končana?

Nikakor ne. Najprej morajo biti na obeh straneh končani vsi postopki. Dokler sporazuma ne bo potrdil evropski parlament (predvidoma na začetku leta), bo le v začasni uporabi. V trgovinskih odnosih bi v praksi lahko nastali številni zapleti. Posebno poglavje je delovanje ločitvenega sporazuma na območju Severne Irske, ki bo regulatorno ostala bolj povezana z EU. Ni še razjasnjeno, pod kakšnimi pogoji bo Bruselj britanski finančni industriji omogočil dostop do strank v EU. Najprej bo Londonu moral priznati, da ima enakovredno ureditev (ekvivalenca), kar bi Cityju omogočilo, da bi lahko finančne storitve izvajal kot doslej.

Kje bodo razlike občutili državljani?

Avtomatičnega priznavanja profesionalnih kvalifikacij ne bo več. Državljani ne bodo več imeli pravice do svobodnega gibanja, študija in dela v EU. Za bivanje več kot 90 dni bodo potrebovali vizum. Britanske letalske družbe bodo imele omejitve pri opravljanju dejavnosti v EU. Tako zgolj z britansko licenco ne bodo mogle opravljati letov med državami članicami. Tudi potniški leti s postankom v EU, kot je, denimo, London–Amsterdam–Bangkok, ne bodo dovoljeni. Otoka v študentskem programu Erasmus ne bo več. V programih EU, kot sta Obzorje ali Copernicus, bo Združeno kraljestvo kot tretja država lahko sodelovalo na podlagi svojega prispevka.