Katarzični trenutek za britansko politiko

Sporazum o trgovini in sodelovanju, ki sta ga ta teden sklenila Evropska unija in Združeno kraljestvo, bo v prihodnjih dneh po vsem sodeč prejel podporo ne samo britanskega parlamenta, ampak tudi največjih evroskeptikov v vladajoči konservativni stranki.

Ti so bili od začetka maratonskih pogajanj ena od največjih nevarnosti za kakršenkoli trgovinski dogovor med Unijo in njeno nekdanjo članico. Navsezadnje so uspešno torpedirali prvoten ločitveni sporazum, ki ga je leta 2018 z EU dosegla takratna britanska premierka Theresa May, potem ko so sklenili, da bi ta prinesel državi zgolj »navidezen brexit«. Vlada njenega naslednika Borisa Johnsona se pri pogajanjih o prihodnjih odnosih nikakor ni hotela zaplesti v podobno zanko – zato je vztrajala, da bo Združeno kraljestvo po izteku prehodnega obdobja v vsakem primeru ponovno prevzelo nadzor nad svojim denarjem, mejami in zakoni.



Brez spuščanja v prevelike podrobnosti lahko Johnson na podlagi več kot 1200 strani (oziroma 2000 skupaj z aneksi) dolgega sporazuma upravičeno trdi, da je vlada izpolnila obljubo. V tem pogledu ji je, kot je v intervjuju za Sunday Telegraph poudaril vodja konservativcev, uspelo tudi ovreči prepričanje, »da z EU ni mogoče prosto trgovati, ne da bi vas pri tem posrkalo v njeno regulatorno oziroma zakonodajno orbito«. Johnson verjame, da bodo največji evroskeptiki v njegovi stranki prepoznali ta dosežek in da bi lahko sporazum o trgovini in sodelovanju z EU v prihodnjih dneh prestal najhujše pravniško seciranje z njihove strani.

Zagotovljena podpora

Spodnji dom britanskega parlamenta bo v sredo, dan pred iztekom prehodnega obdobja, v katerem je Združeno kraljestvo še vedno del evropskega enotnega trga in carinske unije, razpravljal in nato tudi glasoval o potrditvi sporazuma. Poslanci iz vseh parlamentarnih strank bodo imeli na voljo le nekaj dni za preučitev na stotine strani zgoščenega teksta. Nevarnosti, da bi ga na glasovanju zavrnili, kljub temu skoraj ni; sporazum bodo namreč poleg vladajočih konservativcev podprli tudi opozicijski laburisti.



Pričakovan razplet glasovanja ne govori samo o tem, kaj si britanska politika misli o novem okviru za urejanje odnosov z EU, ampak kaže tudi na veliko željo največjih strank, da bi razkole okoli brexita dokončno pustili za seboj. Tudi zato je za Johnsona pomembno, da o verodostojnosti sporazuma prepriča evroskeptične torijce. Ti so bili v zadnjih dneh vidno zadržani pri podajanju dokončnih sodb o njegovi vsebini, a kljub vsemu izražali navdušenje nad podatkom, da evropsko sodišče v Luksemburgu ne bo igralo vloge pri reševanju trgovinskih sporov med Brusljem in Londonom, kar je bila ena od ključnih pogajalskih zahtev britanske strani.

Pričakovati je, da se bo večina otoških evroskeptikov zadovoljila s to pogajalsko »zmago« in na njeni podlagi Johnsonu oprostila nekatere druge kompromise, ki jih je njegova vlada morala skleniti z EU. Med drugim tistega na področju ribolova, kjer je precej popustila željam sedemindvajseterice.