Zadnje veliko dejanje britanskega izstopa

Sporazum o prihodnjih odnosih je zadnje veliko dejanje procesa izstopa Združenega kraljestva iz Evropske unije, ki se je uradno začel 29. marca 2017, z uveljavitvijo 50. člena lizbonske pogodbe. S tem je začel teči dveletni rok za sklenitev ločitvenega sporazuma.

Britanska vlada Therese May je 50. člen uveljavila na podlagi izida referenduma, ki so ga na Otoku izvedli 23. junija 2016, in na katerem je 52 odstotkov britanskih volivcev po štirih desetletjih članstva podprlo izstop države iz EU.

Novembra 2018 je bil po mučnih pogajanjih med Londonom in Brusljem dosežen prvotni ločitveni sporazum, ki pa ga je nato britanski parlament trikrat zavrnil. Izstop Združenega kraljestva iz EU je bil posledično večkrat odložen, šele odstop premierke May in vzpon Borisa Johnsona na premierski položaj pa je ustvaril pogoje za dokončno sklenitev (novega) ločitvenega sporazuma oktobra lani.



Preden je britanski parlament ratificiral izstopni dogovor, so na Otoku morali izvesti parlamentarne volitve, na katerih so Johnsonovi konservativci osvojili absolutno večino mandatov v spodnjem domu parlamenta in s tem tudi dobili jasen mandat za to, da državo končno popeljejo iz EU. Združeno kraljestvo je iz Evropske unije izstopilo 31. januarja letos. S tem je tudi začelo teči 11-mesečno prehodno obdobje, med katerim nekdanja članica še vedno del evropskega enotnega trga in carinske unije.  

Konec prve faze brexita je prinesel le delno olajšanje; pred Brusljem in Londonom so bila namreč še vsaj tako zahtevna pogajanja o prihodnjih odnosih, ki so se uradno začela 2. marca.



Pogajanja so bila drugačna od klasičnih trgovinskih pogajanj, saj so v osnovi predstavljala retrograden proces. Unija in njena nekdanja članica se namreč nista pogajali o tem, kako bi utrdili medsebojne gospodarske vezi, ampak kako bi jih razrahljali. Za sklenitev dogovora sta sicer imeli izrazito malo časa. K temu je konec junija dodatno pripomogla tudi odločitev Johnsonove vlade, da ne zaprosi za podaljšanje prehodnega obdobja.

Tako Bruselj kot London sta si v zadnjih mesecih za sklenitev trgovinskega dogovora postavila več neuradnih rokov, ki pa so se en za drugim iztekli brez preboja.

Ne glede na razplet pogajanj je v trgovinskih odnosih med Otokom in sedemindvajseterico po mnenju strokovnjakov pričakovati radikalne spremembe. Sklenitev sporazuma bo vseeno preprečila, da bi bili gospodarski tokovi po koncu prehodnega obdobja zreducirani na minimum.