Avstrija je dobila novo vlado

Avstrija je tudi uradno premostila obdobje petmesečne politične nestabilnosti. Na Dunaju je dopoldne pred predsednikom Alexandrom Van der Bellnom prisegla nova zvezna vlada, ki jo bo vodil prvi mož Ljudske stranke (ÖVP) Christian Stocker. V koaliciji so poleg konservativcev tudi socialdemokrati (SPÖ) in liberalni Neos. Skrajno desni svobodnjaki (FPÖ), ki so zmagali na septembrskih volitvah, ostajajo v opoziciji. Stranke so v koalicijskem programu napovedale proračunsko konsolidacijo in zaostritev azilne politike.

»Želim vam vse najboljše pri opravljanju vaših dolžnosti, veliko uspeha in tudi kanček potrebne sreče. Veselim se dobrega sodelovanja,« je ob prisegi nove vlade dejal Van der Bellen in v času geopolitičnih pretresov poudaril pomen stabilne koalicije.

Nova vlada, ki je nasledila koalicijo Ljudske stranke in Zelenih, mandat prevzema v času, ko se severna soseda spoprijema z recesijo in naraščajočo brezposelnostjo. Stranke načrtujejo varčevalne ukrepe ter višje davke za velika podjetja, da bi proračunski primanjkljaj Avstrije vrnila v okvire Unije ter se izognila disciplinskim postopkom iz Bruslja. Prav tako Stockerjeva koalicija načrtuje ostrejšo migracijsko politiko.

Kdo je novi kancler

Še do nedavnega nič ni dajalo slutiti, da bo kanclerski položaj zasedel 64-letni Stocker. Ne le da se na volitvah zanj ni potegoval – stranki je takrat predsedoval Karl Nehammer –, ampak pred tem tudi nikoli ni bil član zvezne vlade. Dejaven je bil predvsem v lokalni politiki. V devetdesetih je bil občinski svetnik v Wiener Neustadtu, nato še podžupan. Leta 2019 se je prebil v parlament, tri leta kasneje pa ga je takratni kancler in vodja ÖVP Karl Nehammer imenoval za generalnega sekretarja stranke.

Doktor prava na dunajski univerzi je v politično ospredje stopil januarja, ko je po propadlih prvih pogajanjih med ÖVP, SPÖ in Neosom s čela stranke odstopil Nehammer. Stockerju, ki je bil imenovan za začasnega vodjo konservativcev, je bila zaupana naloga vodenja koalicijskih pogajanj v imenu ÖVP.

Novi avstrijski kancler Christian Stocker in predsednik države Alexander Van der Bellen. FOTO: Leonhard Foeger/Reuters

Analitiki ga opisujejo kot lojalnega člana stranke, človeka iz ozadja in bolj premeteno različico Nehammerja. »Ne bi ga označil za pridobivalca glasov, vendar mu je v izjemno težkih časih za Ljudsko stranko uspelo obdržati stvari skupaj,« je za Reuters dejal politični analitik Thomas Hofer. Po ocenah politologa na Univerzi v Salzburgu Reinharda Heinischa so pričakovanja do novega kanclerja »na splošno nizka«, kar pa bi lahko bila njegova prednost, še zlasti »če bo znal odigrati vlogo izkušenega, ostrega in prekanjenega voditelja, ki zna voditi stvari in ljudem daje občutek varnosti«.

Tribarvna koalicija

To je prva tribarvna koalicija pri naših severnih sosedih po letu 1949, v kateri imata ÖVP in SPÖ vsaka po šest resorjev, Neosu sta pripadala dva. Ministrstvo za notranje zadeve in obrambo bosta še naprej vodila Gerhard Karner in Klaudia Tanner iz ÖVP, ministrstvo za finance prevzema Markus Marterbauer, ki je postal prvi socialdemokrat na tem položaju po 25 letih, na čelo avstrijske diplomacije pa je stopila Beate Meinl-Reisinger iz Neosa. Stockerjev namestnik bo vodja SPÖ Andreas Babler.

Avstrija je na novo vlado čakala rekordno dolgo. Na septembrskih volitvah je največ glasov – prvič po drugi svetovni vojni – dobila Moskvi naklonjena Svobodnjaška stranka (FPÖ). Kljub zgodovinski zmagi skrajne desnice je predsednik Alexander Van der Bellen mandat za sestavo vlade najprej podelil drugouvrščeni ÖVP, a so pogajanja z Neosom in SPÖ zašla v slepo ulico.

Sledil je poskus skrajne desnice, ki je koalicijo želela sestaviti z Ljudsko stranko (pogovore je vodil Stocker), vendar so bila razhajanja znova prevelika. Nesoglasja so bila med drugim povezana z drugačnimi pogledi na vlogo Avstrije v EU, spoštovanjem načel pravne države, odnosom do Rusije in razdelitvijo resorjev. Po neuspehu svobodnjakov so znova stopili skupaj ÖVP, socialdemokrati in Neos, kar je naposled vodilo v oblikovanje nove izvršilne oblasti.

Napetosti v ideološko različni vladi ni mogoče izključiti, kar je nakazala tudi vodja Neosa Beate Meinl-Resinge. »So pogajanja končana? Ne,« je dejala pred prisego vlade in obljubila »pet let trdih« usklajevanj s koalicijskima partnericama.