Maske naj bi odganjale virus, a vznemirjajo ulico

Po vsem svetu je za covidom-19 umrlo že več kot 766.000 ljudi, in ker zlagoma vstopamo v zdravstveno, ekonomsko in socialno skrb vzbujajočo jesen, je vedno več svaril pred nenadzorovanim širjenjem bolezni. V marsikaterih evropskih koncih so zato že zapovedali obvezno nošenje mask na javnih mestih, tudi na odprtem, drugod z njimi vznemirjajo nejevoljne državljane.

Poletje je lahko nekoliko brezskrbnejše, skorajšnja jesen pa ne bo več. Da se število primerov covida-19 povečuje, že nekaj tednov zapored opozarjajo, denimo, v Franciji, kjer so v nedeljo zabeležili 3015 novih okužb, dan prej pa 3310. Številki lahko vzbujata skrb primerno umeščeni: toliko primerov niso zabeležili vse od maja, ko so končno kolikor toliko obudili javno življenje, in čeprav se v 67-milijonski državi, kjer je za novim koronavirusom doslej umrlo 30.410 ljudi, okužilo pa se jih je 215.521, številki zdita nizki, minister za zdravstvo Olivier Véran opozarja, da je trend skrb vzbujajoč; posebno v Pariški regiji in v »počitniškem« departmaju Bouches-du-Rhône. Po pisanju Le Monda zato vlada še vedno tehta, kako septembra spet polno zagnati šole in podjetja, da ne bi po eni strani poslabšali zdravstvene krize in po drugi poglobili ekonomske. Morda so rešitev, kakor politično preigravajo in razburjajo javnost, zaščitne maske – obvezno nošenje tudi na delovnem mestu. Ni nepomembno, da po uradnih ocenah skoraj četrtino žarišč okužb odkrijejo v zasebnih podjetjih, zato ministrica za delo Elisabeth Borne še naprej spodbuja delo od doma, maske pa so tudi na prostem že splošna obveznost v velikih mestih, kot so Pariz, Nantes, Marseille, Nica, Bordeaux itd.

Protesti na ulicah

Po dekretu, podpisanem v nedeljo, je med šesto popoldansko in šesto jutranjo uro zaščita na obrazu zapoved tudi na javnih mestih v Italiji; gotovo tam, kjer se ljudje povezujejo v skupine. Prepovedano je zahajanje v diskoteke na prostem in nočne lokale, vsaj do 7. septembra velja ukrep, po katerem se morajo na covid-19 testirati vsi Italijani, ki se vračajo iz Hrvaške, Grčije, z Malte in iz Španije.

Čeravno je neznank okrog bolezni veliko – vtis je, da nič manj med stroko –, medicinsko-politični pozivi k ponovnemu in vse večjemu zapiranju držav za nacionalne meje delujejo neredko pavšalno: tudi zaradi razlik med regijami. V nekaterih koncih Balkana, denimo, je epidemiološka slika slaba, toda v drugih, recimo v Istri, je primerov okužb malo; in vendar je avstrijska vlada pred dnevi pozvala vse svoje državljane počitnikarje, naj se čim prej vrnejo domov, če se hočejo vrniti gladko, brez testiranja in karantene. V prihodnje je morda pričakovati nemalo nejevolje zaradi omejevanja gibanja po Evropi, tako kot je približno dvesto Belgijcev v nedeljo protestiralo zaradi kršenja svoboščin, nasploh »cirkusa okrog koronavirusa«: tako proti obveznemu nošenju mask v Bruseljski regiji kakor proti cepivu, tudi proti Billu Gatesu in farmacevtski industriji ter še proti 5G. O protestih so v nedeljo poročali še v Španiji, kjer so se, denimo, odločili za prepoved kajenja na ulicah in terasah kavarn, sploh tam, kjer ni mogoče zagotoviti fizične razdalje dveh metrov. O smiselnosti protivirusne prepovedi kajenja na prostem razmišljajo tudi na Portugalskem.

Medicina in politika

Covid-19 je vprašanje medicine in izziv politike: potem ko je Velika Britanija, za to, da bi preprečila nove vnose virusa na Otok, prejšnji teden zapovedala 14-dnevno karanteno za vse, ki prihajajo iz Francije, Nizozemske, Monaka, z Malte ..., je uradni Pariz nemudoma opozoril London, češ, ukrep bo recipročen. Virus nima meje, a poudarja politične konture.