Maduru ponujajo pomilostitev, če odide sam

Dan je bil simboličen, sporočilo pa podobno tistim izpred 61 let, ko so z vstajo vrgli z oblasti venezuelskega samodržca Marcosa Péreza Jiméneza. Več deset tisoč ljudi, nasprotnikov predsednika Nicolása Madura, je včeraj šlo na ulice Caracasa in drugih delov države. Venezuelska opozicija se že dolgo ni tako enotno in množično uprla Madurovemu režimu, opozicijsko gibanje pa je za svojega voditelja ustoličilo Juana Guaidója, ki se je pred navdušeno množico razglasil za začasnega predsednika države.



Guaidó je bil sorazmerno neznan politik, dokler ni v začetku meseca postal predsednik državnega zbora, zakonodajnega telesa, v katerem je leta 2015 dobila večino opozicija in ki mu je kasneje socialistična oblast vzela pooblastila. Petintridesetletni inženir je tako rekoč čez noč postal upanje, ki bi lahko v socialno opustošeno Venezuelo prineslo menjavo oblasti, česar naj bi si po nekaterih anketah želelo okoli 80 odstotkov Venezuelcev.

Ob prevzemu pristojnosti predsednika Venezuele se je skliceval na ustavo, ki določa, da ob odsotnosti predsednika prevzame vodenje države zakonodajno telo. V državnem zboru menijo, da je Madurov novi mandat nezakonit, ker je z oviranjem opozicije zmagal na nepoštenih volitvah, poleg tega ni prisegel pred poslanci. V nasprotju z majskimi predsedniškimi volitvami, na katerih opozicija ni mogla sodelovati, naj bi državni zbor leta 2015 dobil demokratični mandat volivcev. Načrt samooklicanega predsednika je oblikovanje prehodne vlade in razpis svobodnih volitev.



»Kar se je zgodilo včeraj, ni prišlo kot strela z jasnega, ampak je del procesa, ki se je začel z nezakonito razpustitvijo državnega zbora in ima korenine v kršitvah osnovnih človekovih pravic Venezuelcev,« je za Delo komentirala dogajanje Mayda Hočevar, direktorica Observatorija za človekove pravice na Andski univerzi v Méridi. »Zlasti v zadnjih petih letih se soočamo s hudo krnitvijo človekovih pravic, pomanjkanjem dostopa do hrane in zdravil ter težkim varnostnim položajem. Opazujemo, kako naraščajoča inflacija znižuje vrednost naših plač.« Prepričana je, da so Venezuelci jasno pokazali, da je državni zbor edina legitimna oblast v državi, Guaidó pa je prevzel zgodovinsko odgovornost in vlogo, ki mu jo daje ustava.

Razdeljena mednarodna javnost

Maduro je privržencem, zbranim pred palačo Miraflores, po Guaidójevi prisegi dejal, da ostaja edini predsednik Venezuele, in pozval podpornike, naj se za vsako ceno uprejo »državnemu udaru«, s katerim si želijo ZDA v Caracasu »nastaviti marionetno vlado«. Pretrgal je diplomatske odnose z Washingtonom in ameriškim diplomatom do jutri dal čas, da zapustijo državo. Guaidó je vodje diplomatskih misij, nasprotno, pozval, naj ostanejo v Venezueli.

ZDA in večina drugih držav v regiji so nemudoma priznale Guaidója kot legitimnega prehodnega predsednika. Trump je ob tem opozoril, da so na mizi vse možnosti, če bi se Maduro odzval z represijo. Toni evropskih voditeljev so nekoliko previdnejši. Poudarili so, da ima Guaidó v primerjavi z Madurom demokratični mandat, in pozvali k razpisu svobodnih in pravičnih volitev, na katerih bi bila slišana volja Venezuelcev. Maduru med drugim stojijo ob strani Peking, Moskva in Ankara.

Ključno vlogo pri tem, da bi tudi letošnji 23. januar, tako kot tisti pred 61 leti, pomenil začetek tranzicije, bo igrala – kot že večkrat v zgodovini Venezuele – vojska. Guaidó je vojakom, ki bi Maduru obrnili hrbet, že ponudil amnestijo. A vojaški vrh za zdaj, kot kaže, ostaja zvest Maduru. Obrambni minister Vladimir Padrino López je na twitterju zapisal, da ne sprejemajo »vsiljenega predsednika« in da je vojska branik nacionalne suverenosti. Danes je v televizijskem nagovoru dejal, da je njihova naloga »preprečiti vojno med Venezuelci«, dogajanje v zadnjih dneh pa ocenil za »zelo nevarno«.

Upanje in negotovost

​Venezuelo pretresata ekonomska in socialna kriza. Zaradi zgrešenih politik – po podatkih Mednarodnega denarnega sklada naj bi inflacija letos znašala 10 milijonov odstotkov –, vsesplošnega pomanjkanja osnovnih dobrin in zdravil ter nasilja je po podatkih Združenih narodov v zadnjih treh letih zapustilo državo več kot dva milijona ljudi. Množice ljudi so se zato včeraj na ulicah uprle Madurovemu režimu.

»Prevladovali so mešani občutki. Preplavila me je radost, ko sem videla ulice, polne veselih ljudi. Vrnila sem se polna upanja, ki nam ga daje mladi predsednik,« je za Delo povedala Maria Voglar, predsednica Združenja Slovencev v Venezueli, ki se je udeležila protestov v Valencii. Podobno je doživel manifestacije 23-letni inženir iz Caracasa Jesus. »Želim si, da bi na letališču ponovno pozdravil člane družine, ki so med krizo morali oditi v tujino, in da bi v svobodni Venezueli uresničil vse, o čemer sem sanjal.«