Laž o najbolj varnem domačem turizmu

V severni sosedi se je v turističnem spodnjeavstrijskem mestecu St. Wolfgang im Salzkammergut ob jezeru Wolfgangsee vzpostavilo novo žarišče pandemije koronavirusa, v javnosti pa to poraja vprašanja tako o tem, ali je Avstrija prezgodaj omilila ukrepe, kot tudi o primernosti (pre)množičnega turizma.

»Turizem, kakor smo ga poznali, v St. Wolfgangu ne bo več mogoč,« je dejala zdravstvena ministrica spodnjeavstrijske zvezne dežele Christine Haberlander, ki prihaja iz ljudske stranke. Priljubljeno letovišče Sankt Wolfgang je v zadnjih dneh opustelo, prebivalci so si bili spet prisiljeni nadeti maske, poročevalci so na kraju dogodka našli le peščico nemških turistov, ki o zdravstvenih razmerah niso bili poučeni. V kraju z 2757 stalnimi prebivalci so do ponedeljka zvečer odkrili 62 okuženih ljudi, poleg zaposlenih v 18 turističnih objektih tudi turiste, a pristojni (še) ne razmišljajo, da bi ponovno uvedli vsesplošno karanteno.

Zaradi tega so se v javnosti pojavila vprašanja, ali se tako kot konec februarja v »alpski Ibizi«, tirolskemu smučišču Ischglu, kjer je bilo eno od izvornih avstrijskih središč širjenja covida-19 tako doma kot po Evropi, tudi tokrat lokalne pristojne službe niso odzvale prepozno. »Je počitniško letovišče na Wolfgansee drugi Ischgl, kjer so zaradi poslovnih interesov prikrivali primere okužb in tako ogrozili številne goste?« se je vprašal komentator avstrijskega časnika Standard Eric Frey.



 

Le šestina obljubljenih testov

Po njegovih besedah je velik problem ta, da ima zvezna vlada premalo nadzora nad dogajanjem v državi, hkrati pa zamuja z uvajanjem semaforskega opozorilnega sistema, ki bo z barvami ponazarjal trenutno zdravstveno stanje v posameznih regijah. Tako vsaka dežela dela po svoje, kar privede do absurdnih situacij. V St. Wolfgangu, ki leži v Zgornji Avstriji, je obvezna uporaba mask, v sosednjem St. Gilgenu, ki pripada Solnograški deželi, pa lahko hodijo ljudje še vedno brez mask, čeprav so tudi pri njih odkrili nove primere okužb. Komentator je prav tako opozoril na premalo opravljenih testov, zlasti v turistični industriji, kjer bi morali vsem uslužbencem že zdavnaj preveriti zdravstveno stanje.

Zaradi tega niso nastala trenja le v vladajoči koaliciji. Zeleni od zveznega zdravstvenega ministra Rudolfa Anschoberja, ki je član ljudske stranke kanclerja Sebastiana Kurza, namreč zahtevajo, da pojasni, kakšno vlogo so pri vzpostavljanju točk testiranja odigrale ameriška svetovalna korporacija McKinsey in njene pred kratkim ustanovljene avstrijske hčerke. A minister ima čedalje več težav tudi v lastni stranki. Namesto obljubljenih 65.000 zdaj na teden opravijo le okoli 10.000 testov na teden, na ministrstvu pa kot enega od razlogov za neizpolnitev obljube navajajo tudi to, da je testiranje prostovoljno.



Barbara Neßler, ki je zadolžena, da javnosti predstavlja turistično politiko Zelenih, je izpostavila še en problem. »V Ischglu in St. Wolfgangu smo z bolečino ugotovili, da je v takšnih razmerah, kakršne so zdaj, turistična strategija, ki temelji na kvantiteti, ne pa tudi dovolj na kvaliteti, polomija,« je bila ostra. Medtem ko preostale evropske države Avstrijo že uvrščajo med rizične države, pa avstrijska vladajoča koalicija težave še vedno rešuje »nacionalistično« ter s »kaotičnimi« in »nerazumljivimi« ukrepi dela na mejah težave zlasti tistim, ki prihajajo z Zahodnega Balkana, je ugotovil komentator Frey. Po njegovih besedah je zadnji izbruh razgalil največjo vladno laž: da je najboljša zaščita pred koronavisurom, če letos letuješ v Avstriji.