Različne oblike zatiranja so soodvisne

Ljubljana – Festival Parada ponosa, ki bo letos potekal en teden, se začenja danes, končal pa se bo prihodnjo soboto, 23. junija, s tradicionalno paradno povorko po ljubljanskih ulicah in trgih. Ne bo pa se vrtel le okrog povorke, ki bo tudi letos potekala v slogu »protest, ne zabava«, temveč zajema tudi številne dogodke. Rdeča nit letošnjega festivala je intersekcionalnost (medpresečnost).
Sedemnajst let je minilo od prvega protestnega shoda, s katerim je takratna »sekcija urada za intervencije Buzi« želela javnost opozoriti na naraščajočo nestrpnost do drugačnih ter diskriminatorni odnos slovenske družbe do manjšin. Julija leta 2001 so se tako protestniki – potem ko se je na priložnostnem odru pred Škucem zvrstilo nekaj govornikov – opremljeni s transparenti, prvič odpravili skozi staro mesto do Magistrata. Takratni shod je izzvalo sistematično kršenje temeljnih človekovih pravic in svoboščin, ki se je kazalo v odklonilnem odnosu do samskih žensk, lezbijk, gejev, hendikepiranih, tujcev, prebežnikov in subkultur, nad katerimi je policija sistematično izvajala represijo. Povod za protestno manifestacijo, predhodnico današnje paradne povorke, ki so jo poimenovali Obvoznica proti nestrpnosti – Pohod proti homofobiji, je bil dogodek v takratnem gostinskem lokalu Kafe Galerija na Mestnem trgu, kjer so pesniku in gejevskemu aktivistu Branetu Mozetiču in njegovemu kanadskemu gostu, priznanemu pesniku Jean-Paulu Daoustu, prepovedali vstop. Ko sta želela vstopiti v lokal, jima je redar pri vratih rekel, »naj se že navadita, da lokal ni za take«. V znamenje protesta proti grobi spolni diskriminaciji, ki sta jo izkusila poeta, so dva petka zapored pripravili akcijo večernega pitja mineralne vode na letnem vrtu omenjenega lokala, čemur je sledil še protestni shod, saj se mestne oblasti na incident v lokalu niso odzvale.

Nekoč in danes

Organizirano gibanje LGBT se je v Sloveniji začelo že v osemdesetih letih, natančneje leta 1984, ko je bil decembra prvi ustanovni sestanek sekcije Magnus, ki je delovala znotraj takratnega foruma Študentskega kulturno-umetniškega centra (Škuc) in je bila tudi prva gejevska organizacija v takratnih socialističnih državah. Takrat je bila pomemben del združevanja LGBT tudi klubska scena, saj se je tedanji disko FV vsako soboto prelevil v Magnus Gay Club, ki je bil edino organizirano družabno življenje gejev v tistih časih. Kasneje se je oblikovala še feministična iniciativa Lilit, znotraj katere se je leta 1987 oblikovala lezbična sekcija LL.
In kako je danes? Najnovejša raziskava Vsakdanje življenje mladih LGBTIQ+ -oseb, ki sta jo med 16 in 30 let starimi LGBTIQ+ osebami leta 2017 izvedli Nina Perger, sociologinja in socialna pedagoginja ter članica društva Parada ponosa, in Simona Muršec, predsednica društva, je pokazala, da se skoraj polovica vprašanih na ulici včasih ali pogosto boji za svojo varnost, enako se dobra tretjina vprašanih počuti v barih, restavracijah in trgovinah, vsaka četrta LGBTIQ+ -oseba na javnih dogodkih ter vsaka sedma na prireditvah in dogodkih. Dobra tretjina mladih poroča o različnih vrstah posrednega oziroma neposrednega verbalnega nadlegovanja in groženj v javnih prostorih, kot so zdravstveni domovi, vsaka deseta LGBTIQ+ oseba pa se je v interakciji z državnimi uradi že bala za svojo varnost. Ena oseba je poročala tudi o tem, da ji je ginekologinja zaradi spolne usmerjenosti celo zavrnila pregled.


 

Nujno prepleteni

Eden vsebinskih dogodkov prihodnji teden bo tudi javna razprava o intersekcionalnosti – prepletenosti identitet in osebnih okoliščin. Gre za koncept, ki se nanaša na istočasno izkušnjo kategoričnih in hierarhičnih klasifikacij, kot so na primer rasa, razred, spol, spolna usmerjenost in narodnost, pa tudi mnoge druge. Po besedah Murščeve se nanaša tudi na dejstvo, da so oblike zatiranja, ki so pogosto razumljene kot ločene, v resnici soodvisne in že po naravi presečne – skupaj sestavljajo enoten sistem zatiranja. Tudi zato je politično sporočilo letošnjega festivala naslovljeno »neizogibno prepletene_i«. »A vedno, ko gledamo na družbene strukture skozi prizmo intersekscionalnosti, moramo v jedro postaviti raso kot kategorijo,« je še povedala Murščeva, saj mora po njeno biti protirasistični boj v jedru vsakega boja za družbene spremembe in enakopravnost, zato bo ena razprava namenjena tudi rasizmu. Vse podrobnosti o zelo bogatem programu letošnjega festivala Parada ponosa lahko poiščete na spletni strani www.ljubljanapride.org.