Dobro jutro!

Hitre povezave
Moje naročnineNaročila
Svet

Konec »živalskega vrta« na Everestu

Nepalska vlada bo zaostrila pravila za vzpon na najvišjo goro na svetu, a mnogi alpinisti dvomijo, da bo gneča zaradi tega manjša.
Po novih pravilih bodo morali alpinisti skleniti dodatno zavarovanje za primer iskalne oziroma reševalne akcije ali zdravljenja na visoki nadmorski višini. FOTO: Afp
Po novih pravilih bodo morali alpinisti skleniti dodatno zavarovanje za primer iskalne oziroma reševalne akcije ali zdravljenja na visoki nadmorski višini. FOTO: Afp
21. 12. 2019 | 14:30
21. 12. 2019 | 14:39
5:18
Fotografije plezalcev, ki v gneči čakajo, da bi se povzpeli na streho sveta, še niso pozabljene, prav tako ne žrtve, ki so poleti poskusile stopiti na 8848 met­rov visok Everest. V eni od najbolj tragičnih sezon, ko je med osvajanjem ali pri spustu z vrha umrlo 11 ljudi, se je nepalska vlada odločila, da bo zaostrila pogoje za vzpon. Številni izkušeni ­alpinisti dvomijo, da bodo nova pravila zmanjšala gnečo, pa tudi, da bodo ­odgovorni dali prednost varnosti in ne dobičku.

Na Everest se bodo prihodnje leto, če bo vlada sprejela pravila, lahko povzpeli le dobro telesno pripravljeni in izkušeni plezalci. Za pridobitev dovoljenja za vzpon bodo morali predložiti potrdilo, da so osvojili vsaj en 6500 metrov visok vrh v Nepalu, prinesti zdravniško spričevalo, na poti jih bo spremljal vodnik z najmanj triletnimi izkušnjami. Doslej se je lahko povzpel na vrh tako rekoč vsakdo, prepoved je veljala le mlajšim od 16 let, resno bolnim ter posameznikom s kriminalno preteklostjo.

Pred dvema letoma so poskusili prepovedati vzpon dvojnim amputirancem in slepim osebam, a je marca lani vrhovno sodišče v Nepalu razveljavilo prepoved, ker naj bi bila diskriminatorna. Zanimivo je, da za zdaj še niso postavili zgornje starostne meje za plezanje na Everest. Nepalska vlada je letos izdala 381 dovoljenj za vzpon, vsako stane slabih 10.000 evrov, so zapisali v Katmandu Postu.

Ob tem je treba imeti v mislih še šerpe in vodnike, kar pomeni, da se je v nekaj dneh lepega vremena na gori drenjalo okrog 800 ljudi. Po novih pravilih bodo morali alpinisti skleniti dodatno zavarovanje za primer iskalne oziroma reševalne akcije ali zdravljenja na visoki nadmorski višini, veljalo bo tudi za primer iskanja trupla. Cena, da mrtvega gornika prenesejo z gore, je visoka – z več kot 8000 metrov nadmorske višine lahko tudi preseže 180.000 evrov.

Nepalska vlada je letos izdala 381 dovoljenj za vzpon, vsako stane slabih 10.000 evrov, so zapisali v <em>Katmandu Postu</em>. FOTO: Reuters
Nepalska vlada je letos izdala 381 dovoljenj za vzpon, vsako stane slabih 10.000 evrov, so zapisali v Katmandu Postu. FOTO: Reuters


Dobiček pred varnostjo


Po drugi strani so se oglasili izkušeni alpinisti in posvarili, da nova pravila ne bodo izbrisala glavnih vzrokov, da se je letos zgodilo toliko nesreč. Američan Alan Arnette je na blogu zapisal, da nepalski vladi z novimi ukrepi ne bo uspelo zmanjšati navala neizkušenih plezalcev, ki so glavni vzrok za gnečo in zastoje na gori. Opozoril je, da je vlada že nekajkrat sprejela ukrepe, pa se jih nato ni držala – za razliko od Kitajske, ki si menda resnično želi »očistiti« Everest.

»Na vrhu bodo poleti še vedno prometni zamaški, saj večina ekip lovi okno lepega vremena. Takrat je takšnih dni več, zato ob vznožju še vedno nastaja gneča, ker si vsi želijo čim prej priti na vrh,« je posvaril izkušeni ameriški alpinist, ki je štirikrat osvojil Everest, sicer pa vsako sezono budno spremlja dogajanje na gori. Je oster kritik nepalske vlade, ki v večini primerov daje prednost denarju, ne varnosti plezalcev.



Arnette je prepričan, da pravila ne obravnavajo resničnega problema – vrste za vzpon, zaradi katere je bilo sedem smrtnih žrtev. Neizkušeni plezalci s prav tako neizkušenimi vodniki se na takšni višini ne znajdejo, nihče tudi noče čakati na konec glavne sezone, ko je na gori mirneje. Največja nevarnost za plezalce je v tako imenovani coni smrti, nad 8000 metri, kjer je zrak redek, zaradi čakanja v vrsti jim hitro poide dodaten kisik.

Na vrhu bodo poleti še vedno prometni zamaški, je prepričan Američan Alan Arnette. FOTO: Osebni arhiv
Na vrhu bodo poleti še vedno prometni zamaški, je prepričan Američan Alan Arnette. FOTO: Osebni arhiv


Tudi sicer je v zadnjih letih osvajanje Everesta dobilo nov pomen – to ni več vrhunski alpinizem, temveč predvsem gonja za popolno fotografijo z vrha, s katero se posamezniki nato hvalijo na družbenih omrežjih, je maja za Delo povedal izkušeni slovenski alpinist Anže Česen.

Ed Dohring, zdravnik iz Arizone, je bil na vrhuncu sezone na gori. Za New York Times je dogajanje opisal kot – šokantno. Alpinisti so drug drugega odrivali, da bi posneli kar najboljši selfi, na ravnem delu vrha, velikem kot dve mizi za pingpong, se je drenjalo od 15 do 20 ljudi.

»Da bi stopil na vrh, si moral v vrsti čakati nekaj ur, en puhast jopič za drugim, moral sem celo prestopiti žensko truplo. Pravi živalski vrt,« je bil ogorčen. Če nepalska vlada napovedanih pravil ne bo sprejela, se lahko žalostni prizori vrstijo tudi prihodnjo sezono.
–––
Avtorica je zaposlena v Delovnici.

Sorodni članki

Hvala, ker berete Delo že 65 let.

Vsebine, vredne vašega časa, za ceno ene kave na teden.

NAROČITE  

Obstoječi naročnik?Prijavite se

Komentarji

VEČ NOVIC
Predstavitvene vsebine