Jedrsko besedno obstreljevanje med Varšavo in Moskvo

V Moskvi so imele velik odziv besede poljskega predsednika Andrzeja Dude, da je njegova država pripravljena na svojem ozemlju »gostiti« ameriško jedrsko orožje. V Kremlju so izjavili, da »bo ruska vojska naredila vse, kar je potrebno za zagotavljanje varnosti«, na ruskem zunanjem ministrstvu pa so poudarili, da »bodo tovrstni objekti nemudoma dopolnili spisek legitimnih ciljev, ki bodo uničeni v primeru neposrednega vojaškega spopada z Natom«.

V ponedeljek je poljski predsednik v pogovoru z glavnim urednikom tabloida Fakt Michałom Wodzińskim povedal, da je Rusija ponovno obudila imperialne ambicije, zato ji mora Zahod pokazati, da je močan, da je »naježen z raketami in cevmi najsodobnejših tankov« in da se je sposoben ubraniti vsakega napada, ki ga bo odbil z ogromnimi izgubami za agresorja.

Ko je novinar enega najbolj branih časnikov v državi Dudo vprašal, ali se je med nedavnim obiskom v ZDA pogovarjal tudi o morebitni namestitvi ameriškega jedrskega orožja na Poljskem, je ta odgovoril, da »je to že nekaj časa tema poljsko-ameriških pogovorov«. »Ne skrivam tega, da sem izrazil našo pripravljenost, ko so me vprašali o tem,« je dodal. Po njegovih besedah Moskva čedalje bolj militarizira svojo eksklavo Kaliningrad, hkrati pa namešča jedrsko oborožitev v sosednji Belorusiji.

»Če se bodo naši zavezniki odločili, da bodo v okviru programa nuclear sharing namestili jedrsko orožje tudi na našem ozemlju, da bi okrepili varnost na Natovem vzhodnem krilu, smo na to pripravljeni,« je še povedal poljski predsednik. Natov program jedrske »delitve« oziroma »sodelovanja« omogoča jedrsko neoboroženim članicam zavezništva, da si to oborožitev sposodijo od tistih, ki jo imajo. Te so Francija, Velika Britanija in ZDA, a doslej je le slednja posojala svoj jedrski arzenal. Okoli 150 ameriških jedrskih bomb B61 si trenutno »izposoja« šest letalskih oporišč: Kleine-Brogel v Belgiji, Aviano in Ghedi v Italiji, Büchel v Nemčiji, Volkel na Nizozemskem in İncirlik na jugu Turčije.

Tuskova kritika

V Varšavi niso bili vsi navdušeni nad Dudovimi besedami. Predsednik vlade Donald Tusk je na novinarski konferenci okaral »opozicijskega« predsednika države, da govori o stvareh, o katerih sploh še ni bila sprejeta nobena odločitev. »Zelo bi si želel, da bi vse možne varnostne pobude nadvse skrbno pripravljali zlasti tisti ljudje, ki so za to odgovorni. In da bi bili vsi prepričani, da nam je to potrebno. Ta zamisel [o namestitvi ameriškega jedrskega orožja na Poljskem] je odločilna in zelo pomembna, zato bi rad slišal vse motive, ki so gospoda predsednika spodbudili k takšnim izjavam,« se je diplomatsko izrazil nekdanji predsednik evropskega sveta. Dodal je, da bi se hotel čim prej srečati z Dudo, da bi se pogovorila o tej temi.

Izjave politika, ki dejansko vodi poljsko parlamentarno državo, niso zaustavile pričakovanega »protinapada« iz Moskve. Prvi se je odzval govornik ruskega predsednika Vladimirja Putina Dmitrij Peskov. »Če bo prišlo do uresničitve takšnih načrtov, bo vojska seveda proučila razmere in v vsakem primeru naredila vse potrebno, vse nujne povračilne korake, da bi zagotovila našo varnost,« je povedal novinarjem ruske državne tiskovne agencije Tass.

»Podobne provokativne izjave poljskih voditeljev niso nobena novost,« je za drugo državno agencijo Ria Novosti izjavila govornica zunanjega ministrstva Marija Zaharova. Po njenih besedah v Varšavi že davno ne skrivajo več svojih ambicij, da bi se tesneje približali k v Evropi nameščenemu ameriškemu orožju, in jih »aktivno vpletajo v svojo sovražno politiko do Rusije«. Zato je že do zdaj Moskva pri svojem vojaškem načrtovanju grožnjam iz Poljske namenjala »posebno pozornost«.

»Poljski faktor smo z našimi belorskimi kolegi upoštevali tudi pri sprejemanju dodatnih ukrepov za okrepitev varnostni naše zvezne države,« je Zaharova posredno pojasnila, zakaj v Belorusiji nameščajo rusko jedrsko orožje. V primeru, da se bo na poljskem ozemlju pojavilo ameriško jedrsko orožje, »bodo tovrstni objekti nemudoma dopolnili spisek legitimnih ciljev, ki bodo uničeni v primeru neposrednega vojaškega spopada z Natom«, je zaključila pogovor visoka ruska diplomatka.

***

Ker danes, 24. aprila, vsem naročnikom zaradi težav v tiskarni nismo mogli dostaviti časopisa Delo, je vsebina članka prosto dostopna.