Izključitev, zamrznitev ali kaj tretjega?

Bruselj – Vprašanje Viktorja Orbána je postalo veliko breme za vodilnega kandidata (nem. spitzenkandidat) EPP za prihodnjega predsednika evropske komisije Manfreda Webra, saj je ukvarjanje z madžarskim premierom zasenčilo vse druge teme njegove kampanje.

Pred današnjim odločanjem ni bilo nobenih trdnih znamenj, kako bi se zadeva lahko razpletla. Predvsem zato, ker so v številnih članicah politične družine EPP še neodločeni. Z zadevo se je v zadnjih dneh intenzivneje ukvarjala naslednica Angele Merkel na čelu nemške CDU – najmočnejše članice EPP – Annegret Kramp-Karrenbauer, ki utegne biti jeziček na tehtnici. Tudi sam Weber se ni hotel povsem jasno opredeliti, češ, pogoji za Orbána so jasni in v primeru njihovega nespoštovanja bo občutil trde posledice.

Webrova stranka, bavarska CSU, ki je prej kazala simpatije do Madžara, še ni poslala nedvoumnih sporočil. Iz Budimpešte pa je prišlo v zadnjih dneh vsaj nekaj znamenj umirjanja, a videti je, kot da ta še niso zadostna. Iztekla se je kampanja s plakati proti Jean-Claudu Junckerju in Georgeu Sorosu, s katero je madžarska vlada Bruslju očitala tajne načrte za priseljevanje nezakonitih migrantov. Madžar se je vsaj delno opravičil strankarskim prvakom EPP iz Beneluksa in Skandinavije, ki jih je prej razglasil za koristne idiote v interesu levice.

Menda je tudi nekaj premikov glede Srednjeevropske univerze v Budimpešti, na kateri naj bi bilo zagotovljeno bavarsko financiranje nekaj kateder. Orbán nima veliko podpornikov v EU. K njim je mogoče prišteti politike, kakršna sta Janez Janša ali Silvio Berlusconi. Nasploh prevladuje mnenje, da je v zadnjem času šel predaleč in kršil rdeče linije, ki v EPP veljajo za nedotakljive. Fidesz je že dolgo trn v peti številnih vodilnih ljudi v družini EPP. Številni evropski poslanci, tudi Weber, iz njihovih vrst so lani jeseni glasovali za sprožitev jedrske opcije – postopka po 7. členu pogodbe o EU.



V njem so predvideni postopki v primeru tveganj resnih kršitev načel EU, kakršna so pravna država, demokracija, svoboda … Med največjimi očitki madžarski vladi so spogledovanje z antisemitizmom, spodkopavanje akademske svobode, napadi na svobodo tiska, kršitve vladavine prava, korupcija, neustrezno ravnanje s prosilci za azil. V postopku po 7. členu sicer še ni bilo nobenih sprememb, saj morajo o nadaljnjih korakih odločati države članice. Tudi v primeru postopka proti Poljski je obravnava v slepi ulici.

Pred zasedanjem politične skupščine danes zvečer so vse možnosti odprte in ni izključeno, da bo odločalo dramatično, do samega konca nepredvidljivo glasovanje. Po enem od neuradnih scenarijev bi njihovo članstvo v EPP zamrznili in določili nekaj pogojev, ki bi jih morali pod posebnim nadzorom izpolniti v določenem, denimo polletnem roku. Razplet bo vsekakor imel velik vpliv na Webra. Kamorkoli je prišel v zadnjih tednih, je moral odgovarjati predvsem na vprašanja o Madžaru in ne o svojih predlogih za prihodnost EU.

​

Notranji razdor z izločitvijo Fidesza bi sicer oslabil EPP, a brez njegovega bremena bi vodilni kandidat Weber po volitvah laže sestavljal koalicijo z liberalnimi in levosredinskimi strankami za izvolitev na položaj predsednika evropske komisije. Po drugi strani bi oklevanje Webra in EPP utegnilo biti voda na mlin političnim tekmecem. Obstaja pa tudi tveganje, da se bo madžarski veljak povezal s populisti in nacionalisti iz Poljske, Italije in drugih članic. Tako bi lahko nastal večji blok, ki bi težko deloval pod skupno streho, a bi bil vsaj nekaj časa glasen dejavnik destabilizacije.