Galerija
Iz Afrike z ljubeznijo
Rusija povečuje vojaško navzočnost na črni celini.
Rudnik zlata Ndassima v Srednjeafriški republiki domnevno varujejo plačanci ruske zasebne vojske Wagner. Foto Reuters
3. 4. 2019 | 07:00
3. 4. 2019 | 07:53
5:11
A+A-
Tako kot v času prejšnje hladne vojne se tudi sedanja »bojišča« oziroma vojne prek posrednikov širijo na črno celino. Do nedavnega je bil Zahod zaskrbljen le zaradi kitajskega gospodarskega »prevzema« Afrike, zdaj se pritožuje tudi zaradi tamkajšnjega napenjanja ruskih vojaških mišic.
Oktobra bo v ruskem črnomorskem letovišču Soči potekal vrh Rusija-Afrika, na katerem pričakujejo približno 50 voditeljev in 3000 poslovnežev s te celine. Ta shod je julija lani na srečanju držav skupine Brics (Brazilija, Rusija, Indija, Kitajska in Južna Afrika) v Johannesburgu napovedal ruski predsednik Vladimir Putin, ki je obljubil, da bo njegova država odpisala okoli 20 milijard dolarjev dolgov afriškim državam, da bi jim pomagala v boju proti revščini. Od leta 2005 do 2015 so se trgovinska menjava in vlaganja med Rusijo in Afriko povečali za 185 odstotkov, čedalje več je tudi poročil o ruskih vojaških interesih, povečani prodaji njihove oborožitve in vojaški navzočnosti na črni celini.
To sodelovanje čedalje bolj vznemirja Zahod, ki se je v zadnjih petih letih znova zapletel v vročo hladno vojno z Moskvo. »Ruska vojaška misija se širi na novo fronto: Afriko«, je bil pred dnevi naslov članka v časniku New York Times. »Vladimir Putin se usmerja proti Afriki«, so konec januarja opozorili v britanskem Financial Timesu (FT). »Rusija v Afriki: ali postaja ključni igralec?« so se na začetku leta spraševali v BBC. Do nedavnega je zahodne politike in medije razburjala le Kitajska, ki gospodarsko zavzema to celino.
Rusija nima takšne finančne »supermoči« kot Kitajska, so poudarili v FT, a zato izkorišča izvoz orožja, varnostni aparat in državna energetska podjetja za širjenje svojega vpliva po tej celini. »Kitajska je denar, Rusija so mišice,« je za ta časnik povedal novi predsednik Konga Félix Antoine Tshisekedi Tshilombo, ki je bil takrat še v opoziciji.
Lani spomladi je pet držav podsaharske Afrike – Burkina Faso, Čad, Mali, Mavretanija in Niger – prosilo Moskvo za vojaško pomoč v boju proti islamski državi in Al Kaidi, v Srednjeafriški republiki (SAR) pa je predsednik Faustin-Archange Touadéra za svetovalca za nacionalno varnost postavil Rusa Valerija Zaharova. »Rusija zgolj obnavlja stike s starimi prijatelji,« je Zaharov konec prejšnjega leta povedal za ameriško spletišče Daily Beast. Zahodni mediji so o navzočnosti ruskih vojakov v SAR poročali pred dobrim letom. Takrat so z ruskega zunanjega ministrstva sporočili, da so na začetku lanskega leta na prošnjo srednjeafriškega predsednika v to državo poslali tako pošiljko strelnega orožja kot pet vojaških in 170 civilnih inštruktorjev, a da ta pomoč ni v nasprotju s sankcijami, ki so jih leta 2013 uvedli proti tej državi Združeni narodi.
A ta odgovor ni zadovoljil tujih in domačih novinarjev, ki so razkrivali, da so v SAR poleg uradne ruske vojske navzoči tudi pripadniki razvpite zasebne vojske iz skupine Wagner. V Rusiji so takšne najemniške vojske uradno prepovedane, a tudi ruski mediji so že večkrat objavili poročila, da se plačanci iz te zasebne vojske borijo v številnih kriznih žariščih: od Sirije, Libije, Južnega Sudana, Jemna, Madagaskarja do SAR. Pred dvema mesecema je Reuters poročal, da so se »wagnerjevci« pojavili tudi v Venezueli.
Putinu gre nemara verjeti, da uradne ruske vojske ni poslal v vzhodno Ukrajino, toda voditelji tamkajšnjih upornikov so javno razkrili, da se tam vojskujejo tudi ruski plačanci. To je konec leta 2017 novinarjem povedal zloglasni Igor Girkin - Strelkov, ki je bil eden od organizatorjev oboroženega upora vzhodnoukrajinskih »separatistov«, pozneje pa je obtožil Kremelj, da je v samooklicanih Doneški in Luganski republiki postavil na oblast »bandite«.
Po mnenju nekaterih analitikov je prav med temi »banditi« treba iskati krivce za smrt treh ruskih novinarjev, ki so jih lani julija neznanci ubili v SAR, ko so raziskovali navzočnost pripadnikov skupine Wagner v tej nekdanji francoski koloniji. Ni čudno, da je povečana ruska navzočnost v tej državi razburila zlasti Pariz, ki je bil tradicionalno najvplivnejši »zaveznik« SAR.
A ruska vojaška in gospodarska podpora afriškim trdorokcem ni nič novega, je opozoril strokovnjak za rusko-afriške odnose na pariški univerzi Sciences Po Roland Marchal. Po njegovih besedah v Moskvi zgolj posnemajo francosko politiko iz sedemdesetih in osemdesetih let prejšnjega stoletja. »To je čisti 'Françafrique'. Le zamenjajte zastavo, pa boste videli isto metodologijo,« je Marchal povedal za FT.
Oktobra bo v ruskem črnomorskem letovišču Soči potekal vrh Rusija-Afrika, na katerem pričakujejo približno 50 voditeljev in 3000 poslovnežev s te celine. Ta shod je julija lani na srečanju držav skupine Brics (Brazilija, Rusija, Indija, Kitajska in Južna Afrika) v Johannesburgu napovedal ruski predsednik Vladimir Putin, ki je obljubil, da bo njegova država odpisala okoli 20 milijard dolarjev dolgov afriškim državam, da bi jim pomagala v boju proti revščini. Od leta 2005 do 2015 so se trgovinska menjava in vlaganja med Rusijo in Afriko povečali za 185 odstotkov, čedalje več je tudi poročil o ruskih vojaških interesih, povečani prodaji njihove oborožitve in vojaški navzočnosti na črni celini.
To sodelovanje čedalje bolj vznemirja Zahod, ki se je v zadnjih petih letih znova zapletel v vročo hladno vojno z Moskvo. »Ruska vojaška misija se širi na novo fronto: Afriko«, je bil pred dnevi naslov članka v časniku New York Times. »Vladimir Putin se usmerja proti Afriki«, so konec januarja opozorili v britanskem Financial Timesu (FT). »Rusija v Afriki: ali postaja ključni igralec?« so se na začetku leta spraševali v BBC. Do nedavnega je zahodne politike in medije razburjala le Kitajska, ki gospodarsko zavzema to celino.
Rusija nima takšne finančne »supermoči« kot Kitajska, so poudarili v FT, a zato izkorišča izvoz orožja, varnostni aparat in državna energetska podjetja za širjenje svojega vpliva po tej celini. »Kitajska je denar, Rusija so mišice,« je za ta časnik povedal novi predsednik Konga Félix Antoine Tshisekedi Tshilombo, ki je bil takrat še v opoziciji.
Pod taktirko Wagnerja
Lani spomladi je pet držav podsaharske Afrike – Burkina Faso, Čad, Mali, Mavretanija in Niger – prosilo Moskvo za vojaško pomoč v boju proti islamski državi in Al Kaidi, v Srednjeafriški republiki (SAR) pa je predsednik Faustin-Archange Touadéra za svetovalca za nacionalno varnost postavil Rusa Valerija Zaharova. »Rusija zgolj obnavlja stike s starimi prijatelji,« je Zaharov konec prejšnjega leta povedal za ameriško spletišče Daily Beast. Zahodni mediji so o navzočnosti ruskih vojakov v SAR poročali pred dobrim letom. Takrat so z ruskega zunanjega ministrstva sporočili, da so na začetku lanskega leta na prošnjo srednjeafriškega predsednika v to državo poslali tako pošiljko strelnega orožja kot pet vojaških in 170 civilnih inštruktorjev, a da ta pomoč ni v nasprotju s sankcijami, ki so jih leta 2013 uvedli proti tej državi Združeni narodi.
Ambasade. FOTO: Infografika
Putinu gre nemara verjeti, da uradne ruske vojske ni poslal v vzhodno Ukrajino, toda voditelji tamkajšnjih upornikov so javno razkrili, da se tam vojskujejo tudi ruski plačanci. To je konec leta 2017 novinarjem povedal zloglasni Igor Girkin - Strelkov, ki je bil eden od organizatorjev oboroženega upora vzhodnoukrajinskih »separatistov«, pozneje pa je obtožil Kremelj, da je v samooklicanih Doneški in Luganski republiki postavil na oblast »bandite«.
Po mnenju nekaterih analitikov je prav med temi »banditi« treba iskati krivce za smrt treh ruskih novinarjev, ki so jih lani julija neznanci ubili v SAR, ko so raziskovali navzočnost pripadnikov skupine Wagner v tej nekdanji francoski koloniji. Ni čudno, da je povečana ruska navzočnost v tej državi razburila zlasti Pariz, ki je bil tradicionalno najvplivnejši »zaveznik« SAR.
A ruska vojaška in gospodarska podpora afriškim trdorokcem ni nič novega, je opozoril strokovnjak za rusko-afriške odnose na pariški univerzi Sciences Po Roland Marchal. Po njegovih besedah v Moskvi zgolj posnemajo francosko politiko iz sedemdesetih in osemdesetih let prejšnjega stoletja. »To je čisti 'Françafrique'. Le zamenjajte zastavo, pa boste videli isto metodologijo,« je Marchal povedal za FT.
Hvala, ker berete Delo že 65 let.
Berite Delo 3 mesece za ceno enega.
NAROČITEObstoječi naročnik?Prijavite se
Predstavitvene vsebine
VEČ NOVIC
Predstavitvene vsebine
Komentarji