
Neomejen dostop | že od 14,99€
Odpiranje meja in možnost, da se brez posebnih omejitev odločimo, v kateri državi članici EU želimo živeti in delati, mladi pa se šolati, sta za hrvaške državljane gotovo med pomembnejšimi, če ne celo najpomembnejši prednosti vstopa Hrvaške v EU. Toda, kot se je pokazalo, ne nujno tudi za Hrvaško, ki ni bila pripravljena na tektonske spremembe in ki jih šele zdaj začenja sprejemati in regulirati.
V preteklih desetih letih je Hrvaško zapustilo najmanj 400.000 ljudi, večinoma v starosti med 20. in 45. letom, kar je povzročilo velike pretrese na trgu dela. Hrvaška se je brez imigracijske in integracijske politike odprla za delavce iz tretjih dežel, ki so tu videli priložnost za vstop v najbogatejši in socialno najobčutljivejši del sveta. V samo nekaj letih je Hrvaška od nacionalno homogene države postala država z več deset tisoč tujih delavcev, šele zdaj pa začenja vzpostavljati zakonski in strateški okvir za zavarovanje dostojanstvenih življenjskih in delovnih pogojev.
Celoten članek je na voljo le naročnikom.
Obstoječi naročnik?Prijavite se
Komentarji