
Neomejen dostop | že od 14,99€
Diskurz o begu možganov se je okrepil med letoma 2009 in 2012, ko se je Slovenija spopadala z gospodarsko krizo. Opozorila o mladih in perspektivnih izobražencih, ki se odseljujejo, so postala glasnejša, z njimi pa tudi pozivi o politiki in pristopih, ki naj jih ubere država, da bo izseljevanje omilila oziroma spodbudila vračanje izseljenih.
Enotne definicije, kdo sploh so »možgani«, ki se izseljujejo, ni. Nekateri v to skupino uvrščajo le doktorje znanosti, drugi vse z univerzitetno izobrazbo. Raziskava je pokazala, da se Slovenci večinoma izseljujejo v obdobju študija oziroma po diplomi, manj jih je v tujino odšlo, da bi tam nadaljevali doma začeto uspešno kariero. Približno 9,4 odstotka odseljenih pred odhodom v tujino ni imelo zaposlitve.
Celoten članek je na voljo le naročnikom.
Obstoječi naročnik?Prijavite se
Komentarji