Gruzijskega voditelja opozicije policija odvlekla s sedeža stranke

Niko Gvaramija, 48-letni član »koalicije za spremembe«, je postal eden od številnih predstavnikov opozicije, ki se spoprijemajo z vse večjim pritiskom po tem, ko je premier Irakli Kobakhidze označil teden proevropskih protestov za »nasilna dejanja« in napovedal, da bodo organizatorji za to odgovarjali.

Protesti so izbruhnili po napovedi vladajoče stranke Gruzijske sanje o ustavitvi prizadevanj za začetek pogajanj o pridružitvi Evropski uniji. Od takrat je bilo pridržanih več kot 330 protestnikov, slišati je tudi obtožbe o policijskem nasilju in zlorabah. Organizacije za človekove pravice poročajo o primerih krutega ravnanja z zaprtimi, opozicijski voditelji pa opozarjajo na poskus vlade, da z ustrahovanjem zatre upor, piše britanski BBC.

Večina Gruzijcev si želi približevanja Evropski uniji. FOTO: Irakli Gedenidze/Reuters

Enotnost opozicije v boju proti represiji

Pred pridržanjem je Gvaramija za BBC že napovedal policijsko racijo v prostorih svoje stranke in opozoril na kritičnost trenutnih razmer: »Protesti so edina možnost, saj je alternativa izbris naše države – ne le da bomo pod ruskim vplivom, ampak bomo ruska marionetna država.«

Gruzijci množično protestirajo že od leta 2023. FOTO: Irakli Gedenidze/Reuters

Pozneje so se opozicijski voditelji srečali v hotelu na osrednjem Trgu svobode v Tbilisiju, kjer so se dogovorili za tesnejše sodelovanje in pozvali k splošni stavki. Vendar pa je mnoge ob odhodu s srečanja ustavila policija; med pridržanimi je bil tudi svetovni prvak v rokoborbi Zurabi Datunašvili.

Policisti protestnikom omejujejo svobodo, organizatorje iščejo tudi po njihovig domovih. FOTO: Irakli Gedenidze/Reuters

Vodja stranke Močna Gruzija Levan Cuckiridze je v izjavi dejal: »Gre za celovito kampanjo terorja proti svobodi govora, proti svobodi mišljenja in proti demokraciji.« Zurab Girči Japaridze je opozoril na čustveni pritisk, ki ga prinaša pričakovanje aretacij: »Mislite, da ste na to pripravljeni, a nikoli niste.«

Pritisk na aktiviste in nasprotnike režima

Oblasti so svojo represijo razširile tudi na protirežimske aktiviste. Policija je izvedla racije na domovih članov skupine Daitove, znane po podpori pridržanim protestnikom. Med tarčami je bila soustanoviteljica skupine Nancy Woland. Organizacija Amnesty International je pretekle obtožbe proti Gvaramiji označila za politično motivirane, kar še povečuje zaskrbljenost glede trenutnega vala aretacij.

Gruzijske sanje pod domačimi in mednarodnimi pritiski

Vladajoča stranka se spoprijema z ostrimi kritikami zaradi zakonodaje, ki omejuje državljanske svoboščine, zatira skupine LGBT+, civilno družbo in svobodo govora. Ti ukrepi so sprožili primerjave z avtoritarnimi praksami, pri tem pa opozicijske stranke opozarjajo na nevarnost čedalje večjega vpliva Rusije.

Vlada se spopada tudi z valom odstopov visokih funkcionarjev, med njimi veleposlanikov in namestnice zunanjega ministra Tee Maisuradze, ki je ob odstopu izpostavila svojo zavezanost evropski prihodnosti Gruzije. Simboličen je bil tudi odstop Iraklija Šaišmelašvilija, vodje posebne enote notranjega ministrstva, ki je bil ključni igralec pri razpršitvi protestov. Kot razlog je navedel »družinske razloge«, pri tem pa objavil le gruzijsko in evropsko zastavo.

Gruzijski predsednik vlade Irakli Kobakhidze je simpatizer Rusije. FOTO: Vano Shlamov/AFP

Protesti kljub represiji ne pojenjajo

Protesti, med katerimi udeleženci pogosto vihtijo zastave EU, se nadaljujejo noč za nočjo v glavnem mestu Gruzije. To kaže na široko nezadovoljstvo javnosti z ukrepi vladajoče stranke. Opozicijski voditelji vztrajajo, da je njihov boj ključen za prihodnost Gruzije kot demokratične in evropske države.