Grožnja »kulturnega marksizma«

O tem, kaj po koncu pandemije čaka Evropsko unijo, v kateri se je po britanskem odhodu porušilo ravnotežje moči, so danes na videokonferenci, ki jo je pripravil Sklad za državljansko Madžarsko, razpravljali trije srednjeevropski voditelji: madžarski premier Viktor Orbán, srbski predsednik Aleksandar Vučić in predsednik slovenske vlade Janez Janša.

Razpravo, ki jo je vodil francoski filozof in evropski poslanec François-Xavier Bellamy, je začel predsednik Srbije, ki bi jo po besedah njegovih sogovornikov morali čim prej sprejeti v Evropsko unijo. Ta ne bo zares »cela in svobodna«, dokler ne bo v njej držav zahodnega Balkana, širitev na to območje pa bi bila pravšnji evropski odgovor na brexit, je povedal Janša. Brez Srbije v EU evropska varnost ne bo zagotovljena, je zatrdil Orbán. Vučić je dejal, da se z madžarskim premierom tako med migrantsko kot med sedanjo krizo v marsičem nista strinjala, a da sta vseeno oba spoštovala odločitve in stališča drug drugega, saj sta se zavedala, da to vsak počne v dobro svojega naroda. »Razlike ne bi smele biti problem, morali bi biti ponosni na njih,« je dodal srbski predsednik.



Janša je ugotovil, da je Evropska unija z brexitom doživela »strateško katastrofo«, porušilo se je ravnovesje moči, od novega, ki še ni vzpostavljeno, pa bo odvisna evropska prihodnost. Po njegovih besedah se je EU precej spremenila od tistih »optimističnih časov«, ko je vanjo vstopala njegova država. Veliko je bila napredka, a hkrati je bilo storjenih precej napak: od nesprejetja evropske ustave do odzivov na tri zadnje velike krize. Slovenski premier je dejal, da zaradi nedokončanega projekta evropske monetarne unije še vedno čutimo posledice finančne krize, leta 2015 pa je bil neustrezen evropski odziv na migrantsko krizo po njegovem mnenju eden od razlogov, da so se Britanci odločili za odhod iz Unije.

Dodal je, da so tudi med zadnjo zdravstveno krizo, ki jo je povzročila pandemija covid-19, povsem odpovedale mednarodne organizacije, kakor sta Združeni narodi in Svetovna zdravstvena organizacija. »EU se je odzvala malce boljše, a ne na začetku,« je izjavil Janša. Po njegovih besedah smo s pandemijo doživeli »trenutek resnice«, ko se je Evropa vrnila v srednji vek, zapirale so se meje, postavljale barikade, uvajale policijske ure, zasegala medicinska oprema. »Vsi so iskali rešitve, koordinacije pa ni bilo nobene.« Predsednik slovenske vlade, ki ga je madžarski kolega označil za najbolj pogumnega in vztrajnega borca proti komunizmu v Evropi, je mnenja, da je največji izziv za staro celino premajhna rodnost. Po njegovem zdaj ni čas za velike spremembe v EU, a da bi morali vsaj schengensko območje razširiti na celotno Unijo.

Janša je svoja kolega pozval k vzpostavitvi bolj povezane in enotne fronte v boju proti »kulturnemu marksizmu«, ki prežema medije, univerze, kulturne ustanove, pa tudi nekatere stranke, uporablja pa iste formule, kakor jih je mogoče najti že v komunističnem manifestu: uničenje zasebne lastnine, družine, vrednot in tradicije.

Tudi Orbán je opozoril, da obstajata dva konkurenčna koncepta evropske prihodnosti. Eden je tisti, pred katerim je posvaril Janša, drugi pa da se zavzema za krščanske vrednote, tradicionalno družino, je zelo protikomunistični, nacionalnost pa je zanj vrednota, ki jo je treba ohraniti. »Kaj narediti, če imamo tako velike razlike?« se je vprašal madžarski voditelj. Kot odgovor je ponudil strpnost: Zahod naj neha učiti vzhodnjake, kako naj živijo. Evropa, ki je v zadnjih desetletjih izgubila mednarodno pomembnost, bi po njegovih besedah nasploh morala prenehati poučevati Kitajsko, Rusijo, Turčijo, Izrael in zdaj celo ZDA, kako naj vodijo svoje notranje zadeve, saj je dokazala, da ne zmore niti svojih notranjih težav reševati. Kakor je povedal Orbán, so človekove pravice in vprašanja spolne pripadnosti pomembne, a pravi izziv za Evropo je konkurenčnost ter gospodarsko sodelovanje in napredek.