
Neomejen dostop | že od 14,99€
V nasprotju z Ukrajino bo Japonska na morebitno vojno pripravljena veliko prej, preden se bo ta zgodila, kajti v fiskalnem letu 2023 je Kišidova vlada odobrila 26,3-odstotno povečanje vojaškega proračuna, v prihodnjih petih letih pa se bodo stroški za obrambo dežele vzhajajočega sonca – v primerjavi s sedanjo ravnjo – povečali še za 50 odstotkov, in to na skupno 324 milijard dolarjev.
Glavni skupni motiv za krepitev in »posodobitev« zavezništva med državama, ki sta bili pred 80 leti najhujši sovražnici, je zdaj, seveda, Kitajska. Ob njej omenjajo še Severno Korejo, vendar je treba to državo z jedrskim orožjem opazovati bolj kot privesek na verigi kitajsko-ruskega protiameriškega odbijača kot pa samostojno silo, ki bi lahko dejansko in globoko ogrozila območno varnost.
Celoten članek je na voljo le naročnikom.
Obstoječi naročnik?Prijavite se
Komentarji