Gibraltar kamen spotike v zadnjih metrih pred ciljem

Bruselj – Četudi sinoči še niso bila odpravljena vsa nesoglasja glede vprašanja Gibraltarja, je pred jutrišnjim izrednim vrhom EU o brexitu vladala presenetljiva mirnost, kar nenavadna za zgodovinsko dogajanje, kakršno je slovo Združenega kraljestva od EU.

Na vrhu naj bi politično potrdili sveženj, sestavljen iz treh delov: ločitvenega sporazuma, izjave o prihodnjih odnosih EU27 z Združenim kraljestvom in posebnega zapisnika. V njem kot enostranskem dokumentu EU27 naj bilo poleg nekaj drugih tem (podnebne spremembe, pravice državljanov, ribištvo, irska meja) s posebnimi interesi nekaj članic obdelano še gibraltarsko vprašanje. Z njim – zaradi domnevnega nezadovoljstva z rešitvami je španski premier Pedro Sánchez zarožljal kar z vetom – so se v poznih večernih urah diplomati še mrzlično ukvarjali s formulacijami, ki bi zadovoljile Madrid.

Tako predlog ločitvenega sporazuma kot tudi izjava o prihodnjih odnosih sta bila usklajena med Brusljem in Londonom v zadnjih desetih dneh. Rešitve so nastale v zapletenem procesu, ki je trajal poldrugo leto. Vrh, ki se bo začel jutri ob 9.30, se bo po okvirnem načrtu končal že opoldne. Na njem bodo pogovori tako voditeljev EU27 kot tudi skupni z britansko premierko Thereso May. V EU27 menijo, da so svoje del naloge opravili in da se čaka zgolj še na odločitev na Otoku – to je na potrditev ločitvenega sporazuma v britanskem parlamentu, predvidoma januarja.

Ločitev po 45 letih »zakona« je težka in bo urejena v sporazumu na skoraj 600 straneh. Za še težavnejšo se utegne pokazati urejanje prihodnjih gospodarskih in siceršnjih odnosov, ki bo sledilo izstopu 29. marca prihodnje leto. Do konca leta 2020 bo sicer veljalo prehodno obdobje, v katerem bo London de facto še deloval kot članica (brez pravice soodločanja). Ni pa najbolj pričakovano, da mu bo uspelo skleniti celovit sporazum že do sredine leta 2020. Prehodno obdobje se zato po sporazumu lahko še podaljša za eno ali dve leti.



Glede na razmerje sil na Otoku je negotovost povezana predvsem z usodo potrditve ločitvenega sporazuma v britanskem parlamentu. V EU27 pripravljenosti na ponovno odpiranje sporazuma ni, zavrnitev bi pomenila hitro približevanje scenariju ločitve brez dogovora (ang. no-deal). V Bruslju in drugih glavnih mestih na tej strani Rokavskega preliva radi poudarjajo, da je tak scenarij daleč najbolj nezaželen, a da so dobro pripravljeni nanj, če bi se na koncu res zgodil. Nastali bi številni zapleti predvsem na gospodarskem področju.

V nezavezujoči politični izjavi o prihodnjih odnosih – ki drugače kot ločitveni sporazum ne bo pravno zavezujoča – je bila EU27 pripravljena privoliti v velikodušne formulacije. Zdi se, kot da bodo Otoku omogočeni skoraj cvetoči trgovinski odnosi. Tako v izjavi, denimo, piše, da »mora biti Združenemu kraljestvu zagotovljena suverenost in varovanje notranjega trga ob upoštevanju referenduma leta 2016, vključno z razvojem neodvisne trgovine in končanjem prostega pretoka ljudi med Unijo in Združenim kraljestvom«.

Na drugi strani se omenja enotno carinsko območje in spoštovanje integritete notranjega trga Unije, ki je neločljivo povezana s štirimi temeljnimi svoboščinami. Posebej so poudarjeni enaki konkurenčni pogoji, ki naj bi bili zagotovljeni na področju pravil državnih pomoči, okoljskih standardov in davčnem področju. To naj bi bilo bolj v interesu članic EU27, ki se bojijo, da bi se Združeno kraljestvo po izstopu odločilo za agresivne trgovinske prakse. V ozadju nastajanja izjave je bila seveda želja, da bi bil sveženj brexita čim laže politično prebavljiv na obeh straneh.

Ena od nejasnosti pred samim vrhom je, kakšen je namen današnjega obiska premierke Mayeve pri predsedniku evropske komisije Jean-Claudu Junckerju. Glede tega so v bruseljski palači Berlaymont skrivnostni.