Poraženi britanski volivec

Britanski referendum o izstopu iz Evropske unije je bil ventil za frustracije, ki niso bile neposredno vezane na članstvo države v Evropski uniji. Kljub temu je številnim volivcem povrnil vero v politični sistem, ki so jo načeli neuspehi zaporednih konservativnih in laburističnih vlad pri odzivanju na posledice svetovne finančne krize in izzive, povezane z globalizacijo. Obljube o vračanju suverenosti in nadzora nad mejami ter zakoni so povečali upe milijonov razočaranih Britancev in jih prepričale, da so njihovi glasovi vendarle pomembni.

Referendum je prinesel veliko negotovosti, a hkrati zavrl fragmentacijo britanskega političnega sistema. Največji stranki v državi sta na lanskih parlamentarnih volitvah pobrali 80 odstotkov vseh oddanih glasov, tudi ker sta se obe zavezali, da bosta uresničili referendumski izid. Ena najbolj prezrtih pozitivnih posledic referenduma je bilo popolno uničenje skrajno desnih elementov britanske politike, ki jo je v prvi polovici tega desetletja poosebljala predvsem evrofobična stranka britanske neodvisnosti (Ukip). Združenemu kraljestvu se je po referendumu uspelo izogniti usodi več evropskih držav, v katerih si je skrajna desnica prisvojila nadzor nad politično agendo. Britanski politični diskurz je v času radikalizacije evropskega političnega prostora ostal presenetljivo zmeren in dostojen.

Ali bo takšen ostal tudi v prihodnosti, je odvisno od dogodkov, ki bodo sledili v prihodnjih tednih in mesecih. Dogovor, ki ga je britanskim in evropskim pogajalcem na tehnični ravni uspelo doseči v torek, se zdi slaba novica za britansko demokracijo. Z vidika tistega, kar je vlada Therese May obljubila, da bo dosegla v pogajanjih, pomeni neuspeh, ki ne bo povečal, ampak celo zmanjšal moč britanskega parlamenta vsaj nekaj let po brexitu, ko se bo Združeno kraljestvo še vedno moralo ravnati po pravilih EU, čeprav nanje uradno ne bo več imelo nikakršnega vpliva. Nič manj problematična ni predlagana rezervna rešitev vprašanja irske meje, ki za ohranitev statusa quo na irskem otoku v negotovost postavlja celovitost Združenega kraljestva.

V demokratičnih državah se vedno najde opozicija, ki opozori na neuspehe vlade in volivcem zagotavlja alternativo – v obliki novih obljub. Prelomljene obljube so največkrat posledica prevlade nasprotujočih si interesov, politične nesposobnosti, v redkih primerih pa tudi njihove neuresničljivosti. Prelomljene obljube privedejo do menjav oblasti in fragmentacije političnih sistemov. V kaj bodo vodile prelomljene obljube britanske vlade glede brexita?

Britanska premierka vztraja, da je dogovor najboljše, kar je v teh pogojih mogoče doseči, a njeni kritiki trdijo nasprotno. Nastala politična kriza ima le enega poraženca, in to je britanski volivec.