Politična deklaracija pušča odprta ključna vprašanja

Osnutek dogovora, ki predstavlja okvir za pogajanja o prihodnjih odnosih med Združenim kraljestvom in EU27, po pričakovanjih ne prinaša veliko odgovorov na odprta vprašanja. Iz njega je vseeno razvidno, da se bodo britansko-evropski odnosi po brexitu bistveno spremenili.

Politična deklaracija je osnova za drugo fazo pogajanj o brexitu, ki se bo lahko začela po ratifikaciji prejšnji teden sklenjenega osnutka ločitvenega dogovora v evropskem svetu, britanskem parlamentu in na koncu še v evropskem parlamentu. Ločitveni dogovor in politična deklaracija sta ločena dokumenta: prvi je pravno zavezujoč, drugi nezavezujoč. Kljub temu je bilo v pripravo vsebine politične deklaracije vloženega veliko napora, med drugim zato, da bi se z njo poskušalo ublažiti zadržke glede osnutka ločitvenega dogovora, za katerega kritiki verjamejo, da Združeno kraljestvo postavlja v nevzdržno odvisen položaj.

Britanski in evropski pogajalci so v 26 strani dolg dokument uspeli strniti vrsto zavez. V njem med drugim piše, da bo Združeno kraljestvo spoštovalo integriteto evropskega notranjega trga in štirih temeljev, na katerih ta stoji. EU bo na drugi strani spoštovala izid britanskega referenduma in njegove posledice, kot sta končanje prostega pretoka ljudi med Otokom in evropsko celino ter oblikovanje neodvisne britanske trgovinske politike. Osnova za trgovinski dogovor med EU in Združenim kraljestvom bo skupno carinsko območje, kot ga predvideva ločitveni dogovor o brexitu. Od britanske strani bo odvisno, koliko pravil in regulativ bo želela uskladiti z evropskimi. Trgovinski odnosi bodo ostali tesni, a ne tako zelo, kot bi bili, če bi Združeno kraljestvo ostalo del Unije.

Predvidljivo negativni odzivi

Vsebina politične deklaracije pušča odprto možnost, da bi britanska stran z Unijo lahko dosegla nekaj podobnega trgovinskemu dogovoru, ki ga ima EU sklenjenega s Kanado (to je priljubljena rešitev najbolj radikalnih zagovornikov brexita). Odprti ostajata tudi vprašanje reševanja problema irske meje in vprašanje ribiških kvot ter pravic dostopanja do britanskih voda, ki je razburjalo predvsem škotsko ribolovno industrijo. To so točke, s pomočjo katerih lahko britanska premierka Theresa May po mnenju analitikov prepriča nasprotnike dogovora v svoji konservativni stranki, pa tudi določen del britanske opozicije.



Premierko zagotovo čaka težka naloga. Prvi odzivi na politično deklaracijo med njenimi kritiki so bili predvidljivo negativni. Od tega, da ta predstavlja »popolno predajo« države, do tega da gre za nezavezujočo »politično kamuflažo«, s katero želijo avtorji preusmeriti pozornost stran od najbolj problematičnih delov ločitvenega dogovora. Theresa May, nasprotno, vztraja, da sta dogovorjena osnutka dobra za Združeno kraljestvo in da bo storila vse, da ju bodo na nedeljskem vrhu potrdili tudi voditelji EU27. Premierka je potrdila, da je tudi v stiku s španskim premierom Pedrom Sanchezom, ki je napovedal, da bo glasoval proti dogovoru zaradi členov, ki se navezujejo na položaj Gibraltarja. Prepričana je, da lahko pogajalci do nedelje zgladijo nesoglasja tudi glede tega vprašanja.

Theresa May bo v soboto že drugič v tem tednu odšla v Bruselj na zadnje pogovore pred nedeljskih vrhom. Ne glede na to, kakšen bo razplet izrednega zasedanja voditeljev, najbrž drži današnja ocena nemške kanclerke Angele Merkel, da bo ločitveni dogovor »zahteval še veliko razprav, zlasti znotraj Združenega kraljestva«.