Fojbe, Zelenski, gledanost, tudi popevke

Marco Mengoni je zmagovalec 73. festivala italijanske popevke v Sanremu ob ligurijski obali, Italijo bo (če bo hotel) zastopal na evrovizijski popevki. Popevke so samo manjši, manj odmeven del dogajanja v Sanremu, ki je osrednji dogodek leta za italijansko javno radiotelevizijo Rai, s pripravami in odmevi na Sanremo zapolni najmanj mesec dni programa.

Tokrat so bolj kot popevke odmevali navzočnost predsednika republike Sergia Mattarelle, nastop oskarjevca Roberta Benignija, recital direktorja festivala Amadeusa ob dnevu spomina na fojbe, naposled še njegovo prebiranje pozdravov ukrajinskega predsednika Zelenskega.

Iz tedna italijanske popevke so v petdesetih letih prejšnjega stoletja nastali številni festivali po Evropi in svetu, naposled tudi evrovizijska popevka. Iz Sanrema so izšli največji zvezdniki italijanske zabavne glasbe, festival je bil vsako leto največji spektakel, tudi največji vir dohodka. Velikokrat je odseval tudi stanje duha v italijanski politiki. Tako je bilo tudi letos, ko vladajoča politika ni dovolila, da bi v Sanremu neposredno ali z videopozdravom nastopil ukrajinski predsednik Volodomir Zelenski, zahtevala pa je, da na najpomembnejšem odru in v najbolj gledanem času zaznamujejo državni praznik spomina na fojbe ter odhod Italijanov iz Istre in Dalmacije.

Marco Mengoni je z ameriškim gospelovskim zborom zapel tudi pesem Johna Lennona in Paula McCartneyja Let It Be. FOTO: promocijsko gradivo

Okupacije in fašizma niso omenili

Zaplet z Zelenskim so rešili tako, da je naposled lahko poslal pismo, ki ga je pozno zvečer prebral direktor in glavni voditelj festivala, ugibajo pa, da je tudi zavrnitev Zelenskega morda povzročila, da predsednica vlade Giorgia Meloni ni bila povabljena na večerjo z Zelenskim pri francoskem predsedniku Emmanuelu Macronu.

Precej večji poudarek kot Zelenski je v Sanremu dobil praznik spomina na fojbe, izgubo velikega dela Julijske krajine (Primorske) in eksodus Italijanov iz Istre in Dalmacije. Med najbolj gledanim delom festivala je imel direktor Amadeus dramatičen nastop, povedal je, kaj pomeni praznik, potem pa prebiral odlomke iz knjige spominov Italijanke iz Pulja o izgonu in njenem trpljenju po prihodu v Italijo pred najmanj sedmimi desetletji. Amadeusov recital je bil veliko odmevnejši od proslave, ki jo je na Kvirinalu priredil zmerni in spravljivi predsednik republike Sergio Mattarella, samo on je posebej omenil, da je v Italiji obstajal tudi fašizem in da so bili Italijani okupatorji.

Marco Mengoni je zmagovalec 73. festivala italijanske popevke v Sanremu in Italijo bo (če bo hotel) zastopal na evrovizijski popevki. FOTO: promocijsko gradivo

Za vse, ki niso gledali večernega prenosa iz Sanrema, je javna televizija naslednje jutro poskrbela v dopoldanski družinski oddaji, tam je bil prispevek o fojbah in slovanskem barbarstvu proti Italijanom, ki so jih metali v fojbe, ker so bili Italijani, in so morali zapustiti svojo zemljo in dom, dolg najmanj deset minut. Okupacije in fašizma niso omenili.

Bolj kot popevke so tokrat odmevali navzočnost predsednika republike Sergia Mattarelle, nastop oskarjevca Roberta Benignija (na fotografiji) in recital direktorja festivala Amadeusa. FOTO: promocijsko gradivo

Politiki ni bil pogodu

Med pevci na festivalu je izstopal zmagovalec Marco Mengoni s pesmijo Due vite, ki je Italijo na evrovizijski popevki zastopal že pred desetimi leti s pesmijo L'Essenziale. Še bolj so ploskali, ko je Mengoni z ameriškim gospelovskim zborom zapel pesem Johna Lennona in Paula McCartneya Let It Be.

Posebej toplega aplavza, več ovacij kot tekmovalci so bili deležni nekdanji zmagovalci, legende italijanske popevke, zlasti Gianni Morandi, Al Bano in Massimo Ranieri, ki so nastopili skupaj. Oseminosemdesetletna Ornella Vanoni in Gino Paoli, nekoč par in oba simbola Sanrema, sta imela vsak svoj kratek recital. Gianni Morandi je direktorju Amadeusu vse dni pomagal voditi festival, pripravil je tudi poseben program v spomin na prijatelja in legendo italijanske glasbe Lucia Dallo.

Italijanski vladajoči politiki letošnji festival, pravijo, ni bil pogodu. Vrsta provokacij med nastopajočimi je politiko menda tako zmotila, da bi lahko izgubil prestol generalni direktor Rai, ki ga je nastavil prejšnji predsednik vlade Mario Draghi. Z njim bi lahko odšla celotna vodstvena ekipa javne radiotelevizije.