Nobelova nagrada za mir borcema za svobodo izražanja

Letošnja Nobelova nagrajenca za mir sta Maria Ressa in Dmitrij Muratov za pogumni boj za svobodo izražanja na Filipinih in v Rusiji. Kot je pojasnila vodja norveškega Nobelovega odbora Berit Reiss-Andersen, sta izbrana kot predstavnika vseh novinarjev, ki sledijo idealom neodvisnega novinarstva v državah sveta, kjer je ta svoboda ogrožena.

Maria Ressa je ena od soustanoviteljev portala Rappler, ki opozarja na zločine avtoritarnega režima na Filipinih. Portal za neodvisno novinarstvo še vedno vodi, v tej vlogi se je pokazala kot neustrašna zagovornica svobode izražanja. »Maria Ressa in Rappler sta dokumentirala, kako zlorabljajo družbena omrežja za širjenje lažnih novic, nadlegovanje nasprotnikov in manipuliranje z javnostjo,« je pojasnila Berit Reiss-Andersen.


 

Branik neodvisnosti v Rusiji

Muratov nastopa kot branitelj svobode govora v Rusiji v zelo težkih razmerah. Leta 1993 je bil eden od ustanoviteljev neodvisnega časopisa Nova gazeta, najbolj kritičnega in neodvisnega časopisa v Rusiji, dobri dve desetletji je bil njegov glavni urednik. Zaradi profesionalnosti in neodvisnosti je postal časnik pomemben vir informiranja v državi. Nasprotniki mu zaradi tega grozijo z nasiljem, od začetka je bilo šest njegovih novinarjev umorjenih, med njimi Ana Politkovska, a urednik Muratov je kljub grožnjam ohranil neodvisno držo časopisa ter branil pravice novinarjev, da poročajo o vsem, o čemer želijo, dokler sledijo etičnim standardom novinarstva.



​Svobodno, neodvisno in na dejstvih temelječe novinarstvo služi kot zaščita proti zlorabi moči, lažem in vojni propagandi, so poudarili v odboru, in je zato ključno za demokracijo in vzdrževanje trajnega miru.


 

Lani Svetovni program za hrano

Lani je Nobelovo nagrado za mir prejel Svetovni program za hrano (WFP), organizacija, ustanovljena leta 1961, ki deluje pod okriljem Združenih narodov (OZN). Prislužila si jo je za napore »v boju proti lakoti, njen prispevek k izboljšanju pogojev za mir na konfliktnih območjih in za preprečevanje uporabe lakote kot orožja vojne«. Leto prej jo je dobil etiopski premier Abij Ahmed zaradi mirovnega sporazuma, ki ga je po vzponu na oblast dosegel s sosednjo Eritrejo. Kot je znano, si je taisti mirovnik letos z vojaško ofenzivo podredil zvezno državo Tigraj in povzročil humanitarno krizo na severozahodu Etiopije.



Kot je poročala revija Time, se je za nagrado v še enem pandemičnem letu, obremenjenem s podnebno krizo in številnimi političnimi nemiri, potegovalo 329 kandidatov, kar je tretje največje število doslej. Med favoriti so omenjali Svetovno zdravstveno organizacijo, ruskega opozicijskega politika Alekseja Navalnega, švedsko okoljsko aktivistko Greto Thunberg, belorusko političarko Svetlano Tihanovsko, Novinarje brez meja in seveda tudi ameriškega predsednika Joeja Bidna.

Teden Nobelovih nagrad se je začel v ponedeljek, ko je Kraljeva švedska akademija znanosti sporočila, da nagrado za medicino ali fiziologijo prejmeta David Julius in Ardem Patapoutian za odkritje receptorjev za temperaturo in dotik, končal pa se bo prihodnji ponedeljek z razglasitvijo prejemnika Nobelove nagrade za ekonomijo.