Estonija: Rusija se pripravlja na dolgotrajen konflikt z Zahodom

Estonska obveščevalna služba je v torek posvarila, da se Rusija pripravlja na dolgotrajen konflikt z Zahodom, na kar nakazuje tudi ruska vojaška reforma. Reforma odraža zamisli ruskega vodstva glede sredstev, potrebnih za vojno v Ukrajini in konfrontacijo z Zahodom, je razvidno iz letnega poročila obveščevalne službe.

»Predvidevamo lahko, da se bo Nato v naslednjem desetletju soočil z množično vojsko sovjetskega tipa, ki sicer tehnološko zaostaja za zavezniki, vendar zaradi svoje velikosti, ognjene moči in rezerv predstavlja veliko grožnjo,« je v poročilu zapisal vodja obveščevalne službe Kaupo Rosin. Ocenjujejo še, da bi morale biti vojske in obrambna industrija zaveznic Nata bistveno bolj pripravljene in opremljene, kot so, da bi se ubranile pred morebitnim konvencionalnim napadom takšne vojske, poroča nemška tiskovna agencija DPA.

Glede na poročilo namerava Rusija v prihodnjih letih okrepiti število oboroženih sil ob meji z baltskimi državami in Finsko. Cilj Rusije naj bi bil doseči vojaško prevlado v regiji Baltskega morja. Vendar pa je po mnenju Rosina verjetnost neposrednega napada na Estonijo v letošnjem letu majhna.

Odstranjevanje spomenikov iz časov Sovjetske zveze

Ruski obrambni minister Sergej Šojgu je konec leta 2022 napovedal reformo ruske vojske, ki med drugim predvideva okrepitev števila enot. Prenovo naj bi zaključili med letoma 2023 in 2026.

Rusija s tiralico nad estonsko premierko

Odnosi med Rusijo in baltskimi državami so sicer napeti že vse od razpada Sovjetske zveze, dodatno pa so se zaostrili po ruski invaziji na Ukrajino. V zadnjih letih je trojica držav začela odstranjevati spomenike iz obdobja Sovjetske zveze, ki jih vidijo kot simbol sovjetske okupacije. Čeprav je bilo več sto spomenikov že dolgo deležnih kritik med številnimi prebivalci trojice držav, so prizadevanja za njihovo odstranitev z rusko invazijo na Ukrajino dobila nov zagon.

Ta je sprožila zaskrbljenost pred širšim konfliktom in vse tri baltske države, ki so tudi članice Nata, so okrepile porabo za vojsko in krepitev zaščite na meji. Poleg tega so izgnale ruske diplomate iz svojih držav.

Kremelj je v torek v povezavi z odstranjevanjem spomenikov na seznam iskanih oseb med drugim uvrstil estonsko premierko Kajo Kallas, državnega sekretarja Estonije Taimarja Peterkoropa in litovskega ministra za kulturo Simonasa Kairysa. Na seznamu je po poročanju ruskih medijev več deset ljudi.

Zaradi tega seznama je Latvija danes na pogovor poklicala odpravnika poslov ruskega veleposlaništva Olega Zikova. Od njega bodo zahtevali pojasnila glede seznama sedanjih in nekdanjih javnih uslužbencev Latvije, proti katerim je Rusija vložila politično motivirane obtožnice. Domnevno so na seznamu namreč vsi poslanci, ki so pred leti glasovali za zrušitev sovjetskega obeliska v Rigi. Latvijsko zunanje ministrstvo je zaradi tega tudi v stiku s partnerji v EU.