Lahko si tekmovalen, a hkrati tudi sproščen

Pamela Krivec je diplomirala je na prestižni univerzi Boston College v ameriški zvezni državi Massachusetts. Po študiju se je zaposlila v samem vrhu svetovnega investicijskega bančništva, in sicer pri bančnem gigantu Citigroup v New Yorku, kasneje pa se je pridružila londonski podružnici ameriške investicijske banke Goldman Sachs. Trenutno s partnerjem živi v New Yorku, kjer se pripravlja na nove življenjske izzive.

»Vselej sem se želela vrniti v New York, kjer sem se po diplomi zaposlila pri Citigroupu,« je povedala. ZDA je morala začasno zapustiti, ker ji niso odobrili delovnega vizuma za tujce. »Dobiti vizum je loterija, saj pristojni organi odobrijo le trideset odstotkov vseh prijav.«

V London se je preselila ravno tedaj, ko se je na magisterij v ZDA odpravila njena starejša sestra Laura, ki se je vpisala na poslovno šolo Wharton na Univerzi v Pensilvaniji, kjer so med drugim študirali ameriški predsednik Donald Trump in njegova hči Ivanka ter poslovneža Elon Musk in Warren Buffet. Po Pamelinih besedah ji je bila starejša sestra vedno vzornica, tudi pri vpisovanju na ameriške univerze ji je po njenih zaslugah bilo lažje, saj je Laura že pred njo opravila ta zahtevni proces.

Ekonomistka, ki si je kariero ustvarjala tako na Wall Streetu kot v Londonu. FOTO: osebni arhiv

Duh po akademski odličnosti

Pamela se je po končani gimnaziji v Ajdovščini vpisala na štiri ameriške univerze (Boston Northeastern University, Boston University, Boston College in na Univerzo v New Yorku) in bila na vse štiri tudi sprejeta. Nazadnje se je odločila za zasebno jezuitsko univerzo Boston College, ki sodi med tako imenovane univerze Hidden Ivies, skupino manjših, tekmovalnih izobraževalnih ustanov, ki so svoje ime zaradi akademske odličnosti dobile po elitni skupini univerz iz severovzhodnih ZDA Ivy League (Bršljanova liga), med katere sodijo univerze, kot so Harvard, Princeton, Yale in Columbia.



Na Boston Collegeu se je seznanila z izjemno tekmovalnim okoljem, saj se na univerzo lahko vpišejo le najboljši študenti. Pamela je pojasnila, da je vpis potekal v zadnjem letniku srednje šole, opraviti je morala standardizirani sprejemni izpit SAT, ki ga uporabljajo univerze v ZDA in je sestavljen iz matematike in jezikovnega dela, ter izpit angleškega jezika TOEFL (Test of English as Foreign Language).

V nasprotju s Slovenijo, kjer se študenti na dodiplomskem študiju vpišejo na konkretno študijsko smer, imajo ameriški študenti med prvima dvema letnikoma študija veliko več izbire pri predmetih, ki jih bodo poslušali, šele kasneje pa se usmerijo na specializirana področja. »Mislim, da je to odličen sistem, saj je pri osemnajstih letih zelo težko vedeti, kam bi se rad usmeril,« je dejala Pamela. Na Boston Collegeu, kjer je bil velik poudarek zlasti na teoloških in družboslovnih predmetih, je spoznala tudi področje filozofije, ki jo je je kmalu zatem zelo navdušilo.

»Že od vsega začetka sem nameravala študirati ekonomijo, nato pa sem se seznanila z vsebino predmeta filozofija in odprl se mi je povsem nov svet,« je opisala in dodala, da je bila presenečena tudi, ko je spoznala svojega prvega profesorja filozofije, Slovenca Toneta Svetelja, ki je poučeval dva uvodna predmeta Philosophy of the Self (filozofija jaza). Področje ji je bilo tako zelo všeč, da je na koncu diplomirala kot major (primarna specializacija) v ekonomiji in minor (sekundarna specializacija) v filozofiji.

V ZDA se je razmeroma težko zaposliti v bančništvu, zlasti na področju investicijskega bančništva. FOTO: Jon Jones/Reuters 

Največja nagrada je delo z nadarjenimi

Že med študijem se je odločila pridobiti čim več delovnih izkušenj. Po končanem prvem letniku na Boston Collegeu je izkušnje nabirala na računovodskem področju, in sicer pri proizvajalcu ultralahkih motorno-jadralnih letal Pipistrel, po drugem letniku je poletje preživela v Londonu, kjer je opravljala tržne raziskave pri skladih zasebnega kapitala, po tretjem letniku pa se je pridružila investicijskemu podjetju Standard Life Aberdeen, kjer se je ukvarjala z upravljanjem premoženja in naložbami.

Službo za nedoločen čas je aktivno začela iskati takoj na začetku četrtega letnika univerze. Po njenih besedah ima Boston College tudi izredno močno fakulteto za menedžment (Carroll School of Management), zaradi česar je univerza zelo dobro povezana z delodajalci, zlasti z bankami. Zato pravi, da se je bilo zanjo razmeroma lahko zaposliti v bančništvu. Iskanje zaposlitev je odvisno od univerze in mreže poznanstev posameznika. Vse šole organizirajo sejme in se povezujejo, kolikor morejo. Dodala pa je, da se je v ZDA sicer razmeroma težko zaposliti v bančništvu, zlasti na področju investicijskega bančništva.

Direktor banke, ki vrti glasbo

Karierna pot jo je sprva vodila k investicijski banki z Wall Streeta Citigroup, kjer se je zaposlila kot analitik v sektorju za trgovanje s denarnimi valutami. V banki je preživela leto in pol, nato se je zaradi vizuma, kot omenjeno, odpravila v London, kjer je pri bančnem velikanu Goldman Sachs prevzela položaj analitika v sektorju zasebnega kapitala. Zaposlitev v bančništvu je bila po njenih besedah izjemno zahtevna.



V Londonu je delala šest dni na teden, urniki so bili dolgi – od 9. ure zjutraj do polnoči ali do enih zjutraj. Kljub temu je bila, kot pravi sama, za trud vedno nagrajena, saj je imela priložnost delati z izjemno inteligentnimi in uspešnimi posamezniki, od katerih lahko človek črpa znanje. »Ljudje so tisti, zaradi katerih je vse vredno. Ker je delo zadovoljivo, nenehno napreduješ in izboljšuješ svoje veščine,« je dejala Pamela in dodala, da se je pri Goldman Sachsu ogromno naučila, delo ji je vcepilo tudi neomajno disciplino.

Po njenih besedah uspeh te slovite bančne velikanke temelji na izredno kakovostnem kadru in uporabi informacijske tehnologije. Čeprav delovno okolje pri Goldman Sachsu slovi po izčrpavajočih urnikih in izjemni tekmovalnosti, pa je Pamela dejala, da to še ne pomeni, da so tam zaposleni zgolj togi posamezniki, kvečjemu nasprotno – prihajajo z vseh koncev sveta, so izjemno odprti in radi razpravljajo o svojih konjičkih in zanimanjih.

Kot zanimiv primer je navedla izvršnega direktorja in predsednika skupine Goldman Sachs Davida Solomona, ki se poleg bankirstva ukvarja tudi z vrtenjem plošč. Lahko si tekmovalen, a hkrati tudi sproščen, je še dodala Pamela Krivec. Po Londonu je je življenje poneslo v New York, kjer zdaj išče nove priložnosti. Ne dvomi, da ji - kljub pandemiji koronavirusa - ne bo uspelo.


--------------------
Avtor je zaposlen v Delovnici