Mestni svet Minneapolisa je v petek soglasno potrdil plačilo 27 milijonov dolarjev odškodnine
za smrt temnopoltega Georgea Floyda, ki ga je maja lani med aretacijo ubil beli policist. Odločitev za odškodnino sovpada z začetkom sodnega procesa proti policistu
Dereku Chauvinu, ki je obtožen umora.
»Grozljiva smrt Georgea Floyda, ki so ji bili priča milijoni po vsem svetu, je sprožila globoko željo po pravici in spremembah. Dejstvo, da je doslej največja odškodnina zaradi krivične smrti plačana za življenje črnega moškega, pošilja mogočno sporočilo, da črna življenja res štejejo ter da se mora policijska surovost do temnopoltih nehati,« je sporočil odvetnik družine pokojnega Floyda
Ben Crump.
Prelomnica pri oblikovanju prihodnosti Minneapolisa
V Minneapolisu se je ta teden začela izbira porotnikov za sodni proces Chauvinu, ki je maja 2020 ubil 46-letnega Floyda s tem, da mu je devet minut klečal na vratu in ga zadušil. Floyd je večkrat povedal, da ne more dihati, vendar je policist pritiskal naprej. Njegove besede »ne morem dihati« so postale geslo novega vala protestov proti policijskemu nasilju v ZDA, ki je zajel celotno državo.
Pokojnik je s svojo smrtjo družini zagotovil toliko denarja, kot ga za časa življenja ne bi nikoli, in družina je zadovoljna. »Zadovoljni smo, da se je ta del tragične poti do pravice za mojega brata Georgea končal,« je sporočila sestra ubitega
Bridgett Floyd.
Naša poravnava z družino Georgea Floyda odseva skupno zavezo za napredek rasne pravičnosti in trajnega prizadevanja za napredek,« je glede najvišje odškodnine za smrt temnopoltega Američana doslej sporočil župan Minneapolisa Jacob Frey. FOTO: Stephen Maturen/AFP
Župan Minneapolisa
Jacob Frey pa je tvitnil, da gre za prelomnico pri oblikovanju bolj pravične prihodnosti Minneapolisa. »Naša poravnava z družino Georgea Floyda odseva skupno zavezo za napredek rasne pravičnosti in trajnega prizadevanja za napredek,« je sporočil župan.
Floydova družina je julija lani vložila zvezno civilno tožbo proti Minneapolisu in štirim nekdanjim policistom, vpletenim v umor. Tožba je trdila, da je mesto vzgajalo kulturo pretirane sile in nekaznovanosti nasilnih policistov in ni nikoli odpustilo tistih, ki so bili nevarni.
Za smrt reševalke v Kentuckyju 12 milijonov
Ameriški davkoplačevalci so doslej velikokrat plačali za obnašanje policistov in tožilcev, ki se jim potem ponavadi nič ne zgodi. Septembra je mesto Louisville v Kentuckyju privolilo v plačilo 12 milijonov dolarjev za smrt reševalke
Breonne Taylor, ki so jo policisti nič krivo ustrelili sredi noči na lastnem domu.
Družina
Laquana McDonalda je od Chicaga dobila pet milijonov dolarjev, potem ko je neoboroženega temnopoltega fanta policist
Jason Van Dyke 16-krat ustrelil in ubil. Policista so obsodili na šest let zapora.
FOTO: Stephen Maturen/AFP
Baltimore je za smrt
Freddiea Grayja zaradi nasilne vožnje v policijski marici leta 2015 plačal 6,4 milijona dolarjev, predmestje St. Paula v Minnesoti St. Anthony pa je zaradi policijske ustrelitve neoboroženega
Philanda Castila plačalo tri milijone dolarjev.
New York je zaradi zadušitve
Erica Garnerja plačal šest milijonov dolarjev, policistu, ki je povzročil smrt, pa se ni zgodilo nič. Podobno je bilo v Clevelandu, kjer policist prav tako ni odgovarjal za smrt 12-letnega
Tamirja Rica, mesto pa je družini plačalo šest milijonov dolarjev.
Družina
Michaela Browna, ki ga je avgusta leta 2014 v Fergusonu v Missouriju ustrelil policist, se je zadovoljila z 1,5 milijona dolarjev odškodnine, policist pa jo je odnesel brez obtožnice. Vsi ti primeri so sprožili proteste in nemire, kar pomeni, da je bila škoda zaradi policijskih postopkov veliko večja kot same odškodnine.
Komentarji