Johnson znova obiskal Ukrajino in ji obljubil nadaljnjo vojaško pomoč

18.34 Johnson znova obiskal Ukrajino in ji obljubil nadaljnjo vojaško pomoč

Britanski premier Boris Johnson je danes drugič od začetka vojne v Ukrajini obiskal Kijev, kjer se je ponovno srečal z ukrajinskim predsednikom Volodimirjem Zelenskim. Johnson mu je ponudil program usposabljanja ukrajinskih sil pod vodstvom oboroženih sil Združenega kraljestva, poroča britanska mreža BBC.

Johnson je o nepričakovanem obisku obvestil javnost z objavo fotografije z Zelenskim in pripisom »lepo je biti znova v Kijevu«. Zelenski je v objavi na Telegramu Johnsona označil za velikega prijatelja Ukrajine.

Po Johnsonovih besedah je namen obiska prenesti Ukrajincem jasno sporočilo, da je Združeno kraljestvo z njimi. Z Downing Streeta so sporočili, da Združeno kraljestvo Ukrajini ponuja program, s katerim bi lahko usposobili 10.000 vojakov vsakih 120 dni.

V okviru tega programa bi vojake usposabljali na področju bojevanja, medicinske oskrbe in spletne varnosti, so še sporočili.

Johnson je na skupni novinarski konferenci poudaril, da sta se z Zelenskim pogovarjala tudi o tem, kako sprostiti izvoz žita, ki ostaja ujeto v ukrajinskih pristaniščih.

To je drugi visoki obisk Ukrajine v dveh dneh, potem ko so v četrtek Kijev obiskali voditelji Nemčije, Francije, Italije in Romunije

18.30 Putin sankcije Zahoda označil za neuspešne in nepremišljene

Ruski predsednik Vladimir Putin je v govoru na mednarodnem gospodarskem forumu v Sankt Peterburgu danes kritiziral sankcije Zahoda, ki jih je označil za neuspešne in nepremišljene. Zahodne države je okrivil za svetovne gospodarske težave, med drugim za naraščajoče cene hrane. Ponovno je tudi upravičeval rusko invazijo v Ukrajini.

Zahodne sankcije, uvedene proti Rusiji, po Putinovem prepričanju niso imele učinka. »Gospodarski 'blitzkrieg' že od samega začetka ni imel možnosti za uspeh,« je dejal ruski predsednik. »Smo močni ljudje in se lahko spopademo z vsakim izzivom,« je zatrdil v govoru predstavnikom ruske politične in gospodarske elite.

Sankcije, ki so jih zahodne države uvedle proti Rusiji zaradi njene invazije na Ukrajino, je označil za »blazne« in »nepremišljene«. Po njegovem so ukrepi močno prizadeli tudi Evropsko unijo. Škodo zaradi sankcij za Evropo je ocenil na 400 milijard dolarjev, poroča nemška tiskovna agencija DPA.

Putin je bil deležen aplavza, ko je ponovno potrdil svojo odločenost, da nadaljuje »posebno vojaško operacijo« v Ukrajini, ki je, kot je dejal, sprožila niz zahodnih gospodarskih sankcij »brez primere«, poroča Reuters. Zahodne države je ob tem obtožil kolonializma.

V svojem govoru na forumu, ki se ga letos ni udeležil praktično nihče z Zahoda, je bil kritičen tudi do ZDA. Dejal je, da se obnašajo kot »božji glasnik na Zemlji«.

Poudaril je tudi, da vojaška operacija Rusije v Ukrajini ni vzrok za globalne gospodarske težave, in zahodne države okrivil, da izrabljajo položaj, da bi prikrile lastne napake.

»Naraščajoče cene, inflacija, težave s hrano, cene goriva (...) so posledica sistematičnih napak v ekonomski politiki sedanje ameriške administracije in evropske birokracije,« je dejal Putin v svojem nastopu, ki je trajal dobrih 70 minut.

Za skoraj štiri mesece trajajočo vojno v Ukrajini je znova zatrdil, da zanjo ni bilo alternative. »V trenutnih razmerah je bila v luči naraščajočih tveganj in groženj odločitev Rusije za izvedbo posebne vojaške operacije (...) vsiljena in nujna,« je dejal. Zahod je pred tem »dobesedno napolnil Ukrajino s svojim orožjem in vojaškimi svetovalci«, je dodal.

Glavni cilj invazije na Ukrajino je bila obramba »našega« naroda v pretežno ruskem Donbasu, ruski vojaki v tej pokrajini na vzhodu Ukrajine pa se borijo za obrambo ruskih »pravic za varen razvoj«.

Putin je znova tudi ponovil, da Rusija ni kriva za blokado ukrajinskega izvoza žita in dvig cen hrane ter pripomnil, da »nismo mi tisti, ki so minirali pristanišča«. Dejal je, da bo Rusija zagotovila varnost izvoza žita, če bo Kijev očistil morske mine.

17.15 Ruska vojaška ladja vplula v danske teritorialne vode

Ruska vojna ladja je danes vplula v danske teritorialne vode v bližini otoka Bornholm v Baltskem morju, so danes po poročanju nemške tiskovne agencije DPA sporočili iz danskega poveljstva za obrambo.

Ruska korveta je v danske vode vstopila v noči s četrtka na petek v bližini arhipelaga Ertholmene, ki se nahaja nedaleč od otoka Bornholm. Po radijskem sporočilu s strani danske mornarice je ladja nemudoma zapustila območje.

Danski zunanji minister Jeppe Kofod je zaradi incidenta na pogovor že poklical ruskega veleposlanika na Danskem Vladimirja Barbina.

Kofod je na twitterju o dogodku zapisal, da je šlo za neodgovorno in povsem nesprejemljivo provokacijo. Do incidenta je prišlo v času trajanja danskega političnega dogodka Ljudsko srečanje, ki na otoku Bornholm poteka vsako leto.

»Taktike ustrahovanja proti Danski ne delujejo,« je še dodal danski minister

15.50 Ukrajina za Ruse uvaja vizume

Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski je danes napovedal, da namerava Ukrajina s 1. julijem za ruske državljane uvesti vizume, poroča francoska tiskovna agencija AFP. S tem se bo končalo dobrih 30 let dolgo obdobje prehajanja meje brez vizumov za ruske državljane, ki je trajalo od razpada Sovjetske zveze leta 1991.

»Ukrajina uvaja režim viz za državljane Ruske federacije,« je prek Telegrama sporočil Zelenski in dodal, da vladno odločitev o tem pričakuje že danes.

Vodja kabineta ukrajinskega predsednika Andrij Jermak je dejal, da se je Ukrajina za to potezo odločila zaradi ruske invazije, pa tudi zato, da bi s tem okrepila svoje obrambne napore.

»Zaradi obsega vojne, ki jo je sprožila Ruska federacija, moramo okrepiti nadzor nad vstopom ruskih državljanov na naše ozemlje. Varnost je prednostna naloga,« je izjavil Jermak.

Sosedi si sicer delita skoraj 2300 kilometrov dolgo mejo, prav tako pa imajo številni prebivalci obeh držav svoje sorodnike v drugi državi.

Upad v številu Rusov, ki potujejo v Ukrajino, so zabeležili že po aneksiji Krima leta 2014. Pred tem, leta 2013, je Ukrajino obiskalo nekaj manj kot 11 milijonov Rusov, medtem ko se jih je leto zatem tja odpravilo le še pol tretji milijon.

Med letoma 2015 in 2019 je ta številka padla na 1,5 milijona, po začetku pandemije leta 2020 pa v Ukrajino ni prišlo več niti pol milijona ljudi, je za AFP povedal tiskovni predstavnik ukrajinske obmejne straže Andrej Demčenko.

15.45 Frontex: Od začetka vojne v Ukrajini v EU prispelo 5,7 milijona beguncev

Od začetka ruske invazije na Ukrajino je v EU prebegnilo že 5,7 milijona ukrajinskih beguncev, je na Twitterju danes sporočila agencija EU za nadzor meja Frontex in dodala, da sta najbolj obremenjeni poljska in romunska meja. Iz EU se je v Ukrajino po podatkih Frontexa vrnilo približno 2,8 milijona ljudi.

Samo v obdobju med 8. in 14. junijem je v EU vstopilo 237.050 Ukrajincev, v Ukrajino pa se jih je vrnilo 236.532, so navedli pri agenciji.

»Največji pritisk je še vedno na romunski in poljski meji,« so zapisali v sporočilu. Obe državi imata sicer ključno vlogo pri prevozu ukrajinskega žita po kopenskih poteh, zaradi česar na meji nastajajo tudi do 20 kilometrov dolgi zastoji.

Po ocenah Visokega komisariata ZN za begunce (UNHCR) je poleg tistih, ki so pobegnili iz Ukrajine, v opustošeni državi razseljenih več kot osem milijonov ljudi.

15.19 Rusija Zahod obtožuje manipuliranja z Ukrajino glede članstva v EU

Zahod že dolgo manipulira z ukrajinsko željo po pridružitvi Evropski uniji, je danes v odzivu na odločitev Evropske komisije, ki je priporočila podelitev statusa kandidatke za članstvo v EU Ukrajini, dejala tiskovna predstavnica ruskega zunanjega ministrstva Marija Zaharova, poroča ruska tiskovna agencija Tass.

Gre za prvi odziv Moskve na današnjo odločitev komisije, ki jo morajo dokončno sprejeti voditelji članic EU, ki bodo o tem odločali prihodnji četrtek in petek na vrhu v Bruslju. Zaharova je v pogovoru z novinarji izrazila prepričanje, da je Ukrajina žrtev manipulacij Zahoda, saj da je kljub obljubam v vse slabšem stanju.

»Iz nekega razloga ne dobiva kakršnekoli svetle prihodnosti, kljub temu da obljube postajajo vse slajše in privlačnejše,« je o Ukrajini dejala Zaharova. »Zakaj se to dogaja? Verjetno zato, ker gre za absolutno lažno sporočilo, ki nima nobene veze s prakso,« je še sporočila.

Evropska komisija je danes predlagala, da se Ukrajini dodeli status kandidatke za članstvo v EU. Enako priporočilo je izdala tudi za Moldavijo. Za Gruzijo, ki je prav tako vložila prošnjo za članstvo v EU, pa za zdaj predlaga le podelitev evropske perspektive.

15.15 Po oceni Rusije v Ukrajini ubitih okoli 2000 tujih borcev

Rusko ministrstvo za obrambo je danes sporočilo, da je bilo od začetka ruske vojaške operacije v Ukrajini po oceni Moskve tam ubitih približno 2000 tujih borcev. Po njihovih navedbah naj bi od začetka vojne v Ukrajino prispelo 6956 tujih plačancev in specialistov za orožje iz 64 držav, poroča francoska tiskovna agencija AFP.

Točno število ubitih tujih borcev naj bi bilo sicer 1956, medtem ko naj bi jih Ukrajino po podatkih ruskega ministrstva že zapustilo 1779.

Največ tujih borcev naj bi v Ukrajino prišlo iz Poljske, sledita Romunija in Velika Britanija. V izjavi je ministrstvo izpostavilo tudi »plačance« iz Kanade, ZDA in Gruzije.

Po ruskih navedbah naj bi se število tujih borcev zmanjševalo, številni pa naj bi Ukrajino zapustili zaradi vse večjega števila »vojaških neuspehov kijevskega režima in vsakodnevnih velikih izgub delovne sile in opreme«, še navaja AFP.

Neimenovan evropski uradnik je aprila dejal, da naj bi se v Ukrajini skupaj z moskovskimi silami borilo tudi do 20.000 plačancev iz ruskega zasebnega vojaškega podjetja Wagner in drugih najemniških skupin, vključno z borci iz Sirije in Libije.

V začetku tega meseca so proruske oblasti v Donecku na smrt obsodile dva Britanca in enega državljana Maroka, ki so se kot tuji borci bojevali na strani Ukrajine. Pred tem so maja ruski vojaki zajeli tudi hrvaškega prostovoljca, ki se je prav tako boril na strani Ukrajincev.

14.36 Zelenski hvaležen Evropski komisiji za zgodovinsko odločitev

Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski se je danes zahvalil Evropski komisiji za njeno »zgodovinsko odločitev«, da predlagala podelitev statusa kandidatke za članstvo v EU Ukrajini. »To je prvi korak na poti do članstva v EU, ki bo nedvomno približal našo zmago,« je Zelenski napisal na družbenih omrežjih. Ob tem se je zahvalil predsednici Evropske komisije Ursuli von der Leyen in »vsem članom Evropske komisije za zgodovinsko odločitev«. Dodal je še, da upa, da bodo stališču komisije sledili tudi voditelji 27 držav članic EU, ki naj bi o podeljevanju statusa kandidatke Ukrajini odločali prihodnji četrtek in petek na srečanju v Bruslju.

Ukrajinski zunanji minister Dmitro Kuleba je po poročanju tujih tiskovnih agencij odločitev komisije opisal kot »evropsko zgodovino v nastajanju.« Ukrajinski veleposlanik pri Združenih narodih Sergij Kislica je prav tako pozdravil novico iz Bruslja, ob tem pa zapisal, da so mnogi Ukrajinci »že plačali najvišjo ceno« za pridobitev podpore Evropske komisije na ukrajinski poti k članstvu v EU.

13.00 Francija brez ruskega plina, Italija z novim rezom v dobavo

Ruski energetski velikan Gazprom nadaljuje z zmanjševanjem dobav zemeljskega plina Evropi. Francija ruskega plina ne dobiva, Italija, ki je v četrtek dobila okoli 65 odstotkov zahtevanih količin, pa jih bo danes le 50 odstotkov. Nemčija se medtem že nekaj dni sooča s 60-odstotnim krčenjem dobave.

Francija od 15. junija ni prejela zemeljskega plina iz Rusije po plinovodu, je danes sporočil operater omrežja GRTgaz. Država dobiva okoli 17 odstotkov svojega plina iz Rusije prek omrežnih povezav z Nemčijo, ki pa je močno odvisna od ruske dobave in je Gazpromovo potezo krčenja dobav označilo za politično. Kljub temu po pojasnilih GRTgaza trenutno ni tveganja za francoske zaloge plina, saj so zaloge 56-odstotno polne v primerjavi z običajnimi 50 odstotki v juniju.

Francija in druge države so od ruske vojaške invazije na Ukrajino povečale uvoz plina iz Španije po plinovodih, hkrati pa so povečale nakupe utekočinjenega zemeljskega plina, ki ga dobavljajo ladje. Velik del utekočinjenega zemeljskega plina še vedno prihaja iz Rusije, pri čemer je Francija glede na poročilo finskega centra za raziskave energije in čistega zraka trenutno eden največjih kupcev. Italijo je danes doletelo novo zmanjšanje dobave, in sicer 50-odstotno, so danes sporočili iz Enija, potem ko je Gazprom v sredo dobavo zmanjšal za 15 odstotkov in v četrtek za 35 odstotkov. Tudi v Italiji so mnenja, da je Gazpromova poteza politična.

Gazprom ob napetostih med Rusijo in Zahodom zaradi Ukrajine brani zmanjševanje dobavljenih količin plina Evropi. Zmanjšanje dobav plina po plinovodu Severni tok 1 je utemeljil z zamudami pri popravilu kompresijske postaje Portovaja, kjer tlačne komponente popravlja nemško podjetje Siemens Energy.

10.57 Macron, Scholz in Draghi po obisku v Ukrajini že na Poljskem

Francoski predsednik Emmanuel Macron, nemški kancler Olaf Scholz in italijanski premier Mario Draghi so se danes po svojem prvem obisku v Ukrajini od začetka ruske invazije z nočnim vlakom vrnili na Poljsko. Ukrajini so v Kijevu obljubili podporo pri pridobitvi statusa kandidatke za članstvo v EU. Uro pred prihodom njihovega vlaka v poljsko mesto Przemysl se je predsednik vlade Draghi pridružil predsedniku Macronu v njegovem vagonu na dvostranskem srečanju, pred tem pa se je Macron pogovarjala s Scholzem.

Med obiskom v Ukrajini so vsi v četrtek trije voditelji, ki se jim je pridružil tudi romunski predsednik Klaus Iohannis, izjavili, da so pripravljeni Ukrajini »takoj« podeliti status uradne kandidatke za članstvo v Evropski uniji. Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski je to napoved pozdravil in izrazil upanje, da se bodo pred vrhom EU 23. in 24. junija s tem strinjale tudi druge države članice.

Med obiskom v Ukrajini so vsi v četrtek trije voditelji izjavili, da so pripravljeni Ukrajini »takoj« podeliti status uradne kandidatke za članstvo v Evropski uniji. FOTO: Ludovic Marin/Reuters

10.51 Humanitarne razmere na vzhodu Ukrajine vzbujajo izjemno skrb

Humanitarne razmere na vzhodu Ukrajine vzbujajo izjemno skrb in se po štirih mesecih od začetka ruske invazije še poslabšujejo, so danes sporočili iz urada ZN za usklajevanje humanitarne pomoči (OCHA). Situacija je še posebej zaskrbljujoča v in okoli Severodonecka, kjer že tedne potekajo hudi boji. »Skoraj štiri mesece po začetku vojne so humanitarne razmere v Ukrajini, zlasti na vzhodu Donbasa, izjemno zaskrbljujoče in se še naprej pospešeno poslabšujejo,« so na uradu dejali v izjavi.

Na stotine civilistov naj bi bilo ujetih v Severodonecku, izmed katerih so se nekateri zatekli v lokalno kemično tovarno. Po podatkih ZN je v mestu otežen dostop do čiste vode, hrane, sanitarij in elektrike. Sovražnosti v vzhodni Ukrajini se medtem nadaljujejo oziroma se celo stopnjujejo. »Kljub velikim težavam pri dostopu so ZN in humanitarne organizacije od začetka vojne dosegli več kot 8,8 milijona ljudi po vsej Ukrajini,« so še sporočili iz OCHA.

Po dveh mesecih dočakali solidarnost velikih treh

10.48 Kemična tovarna Azot v Severodonecku skoraj popolnoma uničena

Po navedbah ukrajinskih virov je bila kemična tovarna Azot v mestu Severodoneck v ruskem obstreljevanju skoraj popolno uničena. Intenzivni spopadi za nadzor nad mestom se nadaljujejo, ruske sile pa si še naprej prizadevajo zavzeti okolico mesta Popasna, da bi nato z juga obkolile Severodoneck. Tako guverner regije Lugansk Sergej Hajdaj kot ukrajinski generalštab sta opozorila, da se intenzivni spopadi za nadzor nad Severodoneckom nadaljujejo in da je Rusija na območje že poslala dodatno artilerijo.

Po poročanju generalštaba so ukrajinske sile odbile ruske napade na vas Zolote, neuspešni pa naj bi bili tudi ofenzivi proti mestu Slovjansk in vasi Bohorodice. FOTO: Stringer Reuters

Po poročanju generalštaba so ukrajinske sile odbile ruske napade na vas Zolote, neuspešni pa naj bi bili tudi ofenzivi proti mestu Slovjansk in vasi Bohorodice. Ruska vojska je medtem zavzela vsa stanovanjska območja v mestu Severodoneck. Prav tako si še naprej prizadeva zavzeti okolico mesta Popasna, da bi nato z juga obkolila Severodoneck.

09.21 Macron ob izpolnitvi določenih pogojev na izključuje poti v Rusijo

Francoski predsednik Emmanuel Macron je ob robu obiska v Kijevu dejal, da ne izključuje možnosti potovanja v Rusijo in srečanja z ruskim predsednikom Vladimirjem Putinom, a bo pred tem potrebno izpolniti določene pogoje. Možnost obiska je zagovarjal s tem, da se želi izogniti kakršnikoli eskalaciji konflikta. »Ne izključujem možnosti potovanja v Rusijo, a so pred tem nujni določeni predpogoji, torej geste predsednika Putina. Tja ne nameravam iti kar tako,« je v četrtek za televizijski kanal TF1 dejal Macron. S Putinom se želi pogovarjati zlasti o humanitarnih vprašanjih, zaščiti zapornikov in prehranski krizi, vendar pa namerava vsakršno odločitev sprejeti transparentno in skupaj z ukrajinskim predsednikom Volodimirjem Zelenskim.

»Francija se v imenu Ukrajine nikoli ne bo pogajala z Rusijo, tega tudi nikoli nismo počeli. Ne bomo se pogajali o nobenih koncesijah. Naša dolžnost je le, da se postavimo na stran naših vrednot in mednarodnega prava,« je dejal in hkrati poudaril, da ne more namesto Ukrajincev odločati o pogojih za končanje vojne. »Na neki točki mora priti do vojaške zmage ali pa do pogajanj,« je še dodal. Ponovil je, da Zahod ne sme poniževati Rusije in pri tem spomnil, da je Francija to napako storila z Nemčijo ob koncu prve svetovne vojne.

Podpora Ukrajini. FOTO: Thilo Schmuelgen/Reuters

7.00 Evropska komisija bo predstavila mnenje o podelitvi statusa kandidatke Ukrajini

Evropska komisija bo danes predstavila svoje mnenje o podelitvi statusa kandidatke za članstvo v EU Ukrajini, Gruziji in Moldaviji. Pričakovati je, da bo mnenje o podelitvi statusa Ukrajini pozitivno. Dokončno odločitev o tem morajo sprejeti voditelji članic EU. Komisija bo po informacijah več virov priporočila, da se Ukrajini podeli status kandidatke za članstvo v uniji, je poročal spletni portal Politico. Pri Moldaviji in Gruziji je medtem negotovost večja. Večje možnosti naj bi sicer imela Moldavija. Dokončno odločitev o dodelitvi statusa morajo sprejeti voditelji 27 držav članic, ki naj bi o tem odločali že prihodnji četrtek in petek, ko se bodo sestali v Bruslju. A enotnega stališča med državami članicami še ni.

Najbolj zadržani sta Danska in Portugalska. Druge vlade medtem podpirajo podelitev statusa kandidatke za članstvo v EU Ukrajini, pri čemer se nekatere zavzemajo za določitev pogojev. Na strani, ki močno podpirajo podelitev tega statusa Ukrajini, so vzhodne članice.

Kako sta Rusija in Kitajska ubili pacifizem

Potem ko je bila še do nedavnega skeptična do tega, pa je zdaj med zagovorniki tudi Francija, ki trenutno predseduje Svetu EU. Tako je francoski predsednik Emmanuel Macron skupaj z nemškim kanclerjem Olafom Scholzem, italijanskim premierjem Mariom Draghijem in romunskim predsednikom Klausom Iohannisom v četrtek v Kijevu podprl Ukrajino v njeni želji, da pridobi status kandidatke za članstvo v EU. Na četrtkovem srečanju s predsednico Evropske komisije Ursulo von der Leyen je jasno podporo temu v imenu Slovenije izrekel tudi slovenski premier Robert Golob.