V nadaljevanju preberite:

Ko je pred dvema mesecema Ukrajina na twitterju objavila videoposnetek, na katerem so portreti Benita Mussolinija, Adolfa Hitlerja in cesarja Hirohita predstavljali fašizem in nacizem, ki je bil – kot je bilo rečeno v prilogi – »premagan leta 1945«, je Japonska vložila uradno protestno noto.

Uvrstiti cesarja Šova (kot se imenuje obdobje Hirohitove vladavine) v isti kontekst z dučejem in firerjem absolutno ni umestno in je celo zelo žaljivo, je sporočil glavni sekretar vlade Jošihiko Isozaki. Čeprav je bilo v javnosti slišati zahtevo, naj vlada v Tokiu preneha podpirati ukrajinski boj proti Rusiji, je japonska podpora Kijevu ostala neomajna – resda šele po tem, ko se je Ukrajina opravičila in umaknila video z družbenega omrežja.

Toda vse, kar so hoteli Ukrajinci povedati, je bilo to, da je bil nekdanji fašizem že zdavnaj premagan in da se oni zdaj borijo proti »rušizmu« (beseda je nastala z združitvijo Rusije in fašizma), vendar za Japonce tako prikazana zgodovina ni bila sprejemljiva. Med drugim tudi zato, ker cesar Hirohito nikoli ni bil razglašen za vojnega zločinca, temveč je po jedrskem bombnem napadu na Hirošimo in Nagasaki ter kapitulaciji Japonske še naprej vladal do smrti leta 1989.

Res je, da se je odrekel božanskemu statusu in dovolil, da mu Američani napišejo ustavo ter vanjo vpišejo pacifistični 9. člen, pa vendar, če bi bila njegova odgovornost za drugo svetovno vojno na enaki ravni z Mussolinijevo in Hitlerjevo, se najbrž ne bi mogla nadaljevati cesarska linija, ob kateri se je izoblikovala sodobna Japonska, ki danes velja za eno od najbolj razvitih pa tudi najbolj miroljubnih držav.