Človeški tragediji v Jemnu ni videti konca

Humanitarne organizacije že dolgo kličejo na pomoč. A njihovi klici nikoli niso bili bolj urgentni in obupani obenem. Jemen, izbrisan iz kolektivne zavesti, razkosan in opustošen, trohni. Vojni ni videti konca – jesenska prekinitev ognja ni prinesla olajšanja. Nasprotno. Humanitarna katastrofa – treba si bo izmisliti novo besedno zvezo, ki bo vsaj približno zajela trpljenje jemenskega civilnega prebivalstva – nikoli ni bila hujša.

Generalni sekretar Združenih narodov António Guterres je pred mesecem dejal, da Jemnu grozi najhujša lakota, ki jo je svet doživel v zadnjih desetletjih. »Če se takoj ne ukrepa, bo izgubljenih več milijonov življenj,« je dodal. Toda kdo naj ukrepa? Združeni narodi so klinično mrtvi. Varnostni svet je blokiran z vetom. Mednarodne strukture se sesuvajo. Vojni v Jemnu ni nihče posvečal pozornosti niti pred izbruhom pandemije novega koronavirusa, ki je »privatizirala« svetovno pozornost in hkrati izpraznila proračune številnih – tudi največjih – humanitarnih organizacij. Ko trpi prvi svet, so namreč tragedije, ki se dogajajo drugim, tretjerazredne.



V Jemnu, kjer je po podatkih OZN med vojno umrlo 233.000 ljudi, kar 80 odstotkov pa je odvisnih od humanitarne pomoči, so v zadnjem letu zaradi pomanjkanja humanitarne pomoči zaprli polovico bolnišnic, ki jih je bilo že pred vojno absolutno premalo. Od tega je 131.000 ljudi umrlo zaradi lakote ter nedelujočega zdravstvenega sistema in infrastrukture. Trenutno lakota preti kar dvema tretjinama prebivalstva.



Unicef, denimo, bi moral za nemoteno delovanje v Jemnu letos zbrati 535 milijonov dolarjev, a je organizacija, ki skrbi za otroke, največje žrtve jemenske vojne – in lakote! – do zdaj zbrala manj kot polovico tega zneska: 237 milijonov dolarjev. Humanitarne organizacije so sicer zatrdile, da bi za pomoč Jemnu potrebovale kar 35 milijard dolarjev.



»Jemen je za otroke morda najbolj nevaren kraj na Zemlji. Zaradi bolezni, ki bi jih bilo mogoče preprečiti, vsakih deset minut umre en otrok. Dva milijona otrok ne hodi v šolo. Na tisoče jih je bilo ubitih ali pohabljenih,« je dejala izvršna direktorica Unicefa Henrietta Fore in dodala, da so podporni sistemi – od bolnišnic in šol do vode in higiene – na robu kolapsa. Ob tem je država izpostavljena še nemotenemu širjenju novega koronavirusa. »2,1 milijona otrok je akutno podhranjenih, od tega 358.000 izjemno resno.«

Hutijevska milica teroristična organizacija?

Že tako strahotno vojno na jugu arabskega polotoka, za katero so z naskokom najbolj odgovorni Savdska Arabija, Združeni arabski emirati, ZDA in z neomajno podporo hutijevskim upornikom, ki nadzirajo skoraj dve tretjini padle države, tudi Iran, bi lahko kmalu še poslabšala označitev hutijevske milice za teroristično organizacijo, kar so pred nekaj tedni napovedali predstavniki ameriškega zunanjega ministrstva. Odločitev, ki naj bi jo odhajajoči predsednik Donald Trump oznanil še pred koncem mandata, je bila pred mesecem dni sprejeta v Savdski Arabiji, ključni akterki jemenske vojne, kjer je bil na eni od zadnjih službenih poti ameriški zunanji minister Mike Pompeo.



Morebitno razglasitev hutijevskih upornikov za teroriste bi bilo treba razumeti kot krepitev protiiranske fronte: regionalno in globalno. Takšna odločitev bi imela strahotne posledice za razmere v državi – ne le na bojiščih. Predvsem bi neskončno otežila dostavo humanitarne pomoči in nasploh premikanje humanitarnih delavcev, ki je bilo že do zdaj težje in bolj nevarno, kot v katerikoli drugi svetovni krizi.

»Veliko Jemencev je že zdaj na robu stradanja. Odločitev ZDA bi posegla v delo humanitarnih organizacij in imela katastrofalne posledice,« je v sredo povedala Afrah Nasser, glavna raziskovalka dogajanja v Jemnu pri organizaciji Human Rights Watch.