Čilski predsednik včeraj v spravljivejših tonih do protestnikov

Protivladni protesti, ki so se v Čilu nadaljevali tudi včeraj, so doslej zahtevali najmanj 13 žrtev. Predsednik Sebastian Pinera je zato v televizijskem nagovoru opozicijo pozval k pogovorom in predlagal družbeni dogovor za izpolnitev zahtev protestnikov, poročajo tuje tiskovne agencije in STA.

V govoru v predsedniški palači La Moneda je Pinera opozicijo pozval k sodelovanju z vlado pri iskanju rešitev za socialno krizo v državi.
 

Vlada pripravlja načrt obnove

Kot je dejal, vlada pripravlja načrt obnove. Cilji so med drugim zvišanje pokojnin, znižanje cen zdravil in regulacija cen električne energije, poroča nemška tiskovna agencija DPA. Iz pogovorov, ki naj bi potekali danes, je bila izključena le komunistična stranka.



Pinera, ki je v nedeljo ostro obsodil nasilje in napovedal, da bo država »razglasila vojno proti vandalom«, je tokrat govoril v pomirjujočem in spravljivem tonu. 

Kljub temu da je vlada že v petek uvedla policijsko uro ter ostro odgovorila proti izgrednikom in plenilcem trgovin, so se včeraj protesti nadaljevali. Na tisoče ljudi je na ulicah in trgih Santiaga de Chile ter drugih mest protestiralo proti vse višjim življenjskim stroškom, poroča francoska tiskovna agencija AFP. Od petka je policija pridržala skoraj 1500 ljudi.
 

Začelo se je zaradi zvišanja cen vozovnic

Protesti so pred tednom dni izbruhnili zaradi povišanja cen vozovnic javnega prevoza, nato pa so se sprevrgli v izgrede zaradi nezadovoljstva ob veliki družbeni razslojenosti in nasprotovanja liberalni gospodarski politiki vlade. Množic ni pomirilo niti to, da je predsednik Pinera v petek preklical podražitev javnega prevoza. Ker so se nemiri nadaljevali, je Pinera razglasil izredno stanje, v prestolnici so uvedli policijsko uro, na ulice pa je na pomoč policiji prišla tudi vojska – prvič po padcu diktature Augusta Pinocheta in od vrnitve demokracije v državo leta 1990.

Državljani so nezadovoljni zaradi gospodarske politike vlade, ki je tako rekoč privatizirala vse zdravstvo in izobraževanje, zniževanje pokojnin in naraščajoči stroški osnovnih storitev pa še poglabljajo družbeno neenakost. Po ekonomskih kazalnikih je sicer Čile v zadnjem desetletju napredoval: delež ljudi, ki živijo v revščini, je z 29 odstotkov v letu 2006 padel na devet odstotkov v letu 2017, povprečne plače so skoraj nenehno rasle zadnji dve desetletji.


 

Visok indeks neenakosti Gini

Toda tisto, kar je Čilence pognalo na ulice, je nepravična in preveč neenakomerna razporeditev te navidezne blaginje. Indeks neenakosti Gini namreč kaže, da je v Čilu največ neenakosti od vseh tridesetih najrazvitejših držav sveta. Indeks, ki se teoretično giblje od vrednosti 0 (popolna enakost, vsi imajo enako premoženja in dohodka) do 1 (popolna neenakost, vse premoženje in dohodek ima le ena oseba), za Čile znaša okrog 0,46, medtem ko je na primer na Danskem 0,25, v Nemčiji pa okrog 0,27.