Dobro jutro!

Hitre povezave
Moje naročnineNaročila
Svet

Mladi Čilenci prebudili starejše

Dvig cen vozovnic je bil povod, nekakšna platforma za artikulacijo jeze, ki se je dolgo kopičila v prebivalcih Čila.
V čilski prestolnici se tudi danes nadaljujejo shodi. FOTO: Martin Bernetti/AFP
V čilski prestolnici se tudi danes nadaljujejo shodi. FOTO: Martin Bernetti/AFP
21. 10. 2019 | 17:43
21. 10. 2019 | 22:23
3:51
Protesti v čilski prestolnici Santiago de Chile in drugod po državi, ki so se začeli pred dnevi zaradi podražitve vozovnic za javni promet, so prerasli v splošna, tudi nasilna zborovanja, na katerih predstavniki vseh generacij zahtevajo boljše življenjske razmere.

Državljanska nepokorščina se je začela prejšnji ponedeljek. Dijaki in študentje, razočarani in jezni zaradi vnovičnega povišanja cen javnega prevoza v prestolnici, so pozivali k neplačevanju storitev prevoznikov. Plezali so čez ovire na postajah metroja oziroma se kako drugače izogibali plačevanju. »Sprva ni sodelovalo veliko ljudi, a v petek je eksplodiralo, ponekod tudi zmanjkuje elektrike in vode,« je dogajanje za Delo povzela 24-letna študentka Fernanda Troncoso iz čilske prestolnice. Od takrat so se mirna zborovanja ponekod prelevila v nasilje in huliganstvo, življenje je izgubilo več kot deset ljudi. Ker je zagorelo na postajah podzemne železnice in, denimo, v supermarketih trgovinske verige Walmart, je vlada predsednika Sebastiána Piñere uvedla izredne razmere s policijsko uro, ki je konec tedna veljala od zgodnjega večera do jutra. Na ulicah mest po državi za red prvič od konca diktature Augusta Pinocheta leta 1990 skrbijo vojaki.

INFOGRAFIKA: Delo
INFOGRAFIKA: Delo

 

Podražitev vozovnic le sprožilec jeze


Čeprav se je vlada potegnila nazaj in preklicala povišanje cen vozovnic, se shodi v Čilu, za danes je predviden eden največjih, nadaljujejo. Podražitev vozovnic je bila namreč povod, nekakšna platforma za artikulacijo jeze, ki se je dolgo kopičila v prebivalcih 18-milijonske države, poznane tudi kot neoliberalni projekt Čikaških fantov v osemdesetih letih prejšnjega stoletja. V krizi sta, recimo, šolstvo in zdravstvo.

»Visoke so šolnine na univerzah, manjšajo se proračuni javnih bolnišnic, zato pogosto zmanjkuje bolnišničnega materiala in zdravil,« je pripovedovala Fernanda, študentka medicine. »Dohodki – plače in pokojnine – ne omogočajo dostojnega preživetja. Vlade nas goljufajo in ljudem je dovolj,« je dodala. Čeprav vlada nekdanje predsednice Čila, socialistke Michelle Bachelet, ki je državo drugič vodila med letoma 2014 in 2018, po besedah sogovornice ni delovala tako radikalno proti državljanom kot aktualna oblast, temeljitejše socialne reforme niso zaživele. Se je pa, denimo, izboljšal položaj starejših.

Na ulicah mest po državi za red prvič od konca diktature Augusta Pinocheta leta 1990 skrbijo vojaki. FOTO: Claudio Reyes/AFP
Na ulicah mest po državi za red prvič od konca diktature Augusta Pinocheta leta 1990 skrbijo vojaki. FOTO: Claudio Reyes/AFP

 

Mladi so gonilna sila sprememb


Dejstvu, da so na nepravične razmere v državi opozorili mladi, je v našem pogovoru pripisala velik pomen 50-letna nepremičninska agentka María Luisa Miranda. »Prav je, da starejši, ki s(m)o spali vse od konca diktature in tako omogočili vladam, da počno, kar jih je volja, zdaj zahtevamo svoje pravice,« je poudarila in opozorila, da so kljub službam mnogi zaposleni državljani zadolženi, zaradi (pre)nizkih plač iz meseca v mesec razmišljajo, kako bodo pokrili življenjske stroške. Tudi zato vztrajajo na ulicah Čila in v državi z eno najvišjih dohodkovnih neenakosti med članicami Organizacije za gospodarsko sodelovanje in razvoj zahtevajo boljše življenjske razmere.

Hvala, ker berete Delo že 65 let.

Vsebine, vredne vašega časa, za ceno ene kave na teden.

NAROČITE  

Obstoječi naročnik?Prijavite se

Komentarji

VEČ NOVIC
Predstavitvene vsebine