Neomejen dostop | že od 9,99€
Obilne padavine, ki jih ponekod spremljajo neurja in sneg, so danes zajele tudi večji del Avstrije. Na jugu države piha močan veter s sunki do 146 kilometrov na uro, na severu pa je zapadlo do 170 litrov padavin na kvadratni meter. Močno deževje je najbolj prizadelo Spodnjo Avstrijo, kjer pričakujejo stoletne poplave, poročajo tuje agencije.
Avstrijski kancler Karl Nehammer je danes sporočil, da je obilno deževje, ponekod pa tudi sneženje, prizadelo skoraj vse zvezne dežele, poroča avstrijska tiskovna agencija APA.
»Razmere se poslabšujejo, zlasti v Spodnji Avstriji. Najhuje še prihaja, prihodnji dnevi pa bodo za prizadeto prebivalstvo in reševalne službe še težji,« je opozoril Nehammer po sestanku državnega urada za upravljanja kriz in katastrof (SKKM).
Dodal je, da so gasilci, pripadniki civilne zaščite, policije in vojske »v visoki pripravljenosti, da pomagajo povsod, kjer je njihova pomoč nujno potrebna«.
V Spodnji Avstriji so reševalci že ponoči prejeli 160 klicev na pomoč, so po poročanju nemške tiskovne agencije dpa sporočile pristojne službe.
Oblasti pričakujejo, da bo reka Donava dosegla vodostaj, kakršen se pojavi enkrat na 30 let, medtem ko bi njen pritok, reka Kamp, lahko povzročil stoletne poplave.
Avstrijski center za opozarjanje pred nevihtami (UWZ) je po poročanju britanske mreže BBC medtem opozoril, da bi bili dosedanji rekordi padavin za mesec september na nekaterih območjih lahko preseženi že v nekaj dneh.
Napovedujejo, da bo v številnih regijah v nekaj dneh padla velika količina padavin, zlasti v goratih predelih v Zgornji in Spodnji Avstriji ter na severu avstrijske Štajerske.
Na Tirolskem je do danes zapadlo do meter snega, reševalci pa po poročanju dpa iščejo pohodnika, ki ga je zasul snežni plaz.
Avstrijske državne železnice ÖBB so vsem potnikom svetovale, naj preložijo nenujna potovanja, del železniške proge v deželi Salzburg pa so zaradi močnega sneženja zaprli.
V avstrijski prestolnici so gasilci v zadnjih 24 urah zaradi obilnih padavin posredovali približno 150-krat, da bi očistili jaške ali izčrpali vodo, ki je vdrla v kleti. Pričakujejo tudi orkanski veter, poročanje lokalnih medijev povzemajo agencije.
Ciklon Boris je od četrtka prinesel močan veter in obilno deževje v več srednjeevropskih držav.
Na Češkem se zaradi obilnih padavin danes že spopadajo s poplavami, brez elektrike pa je zaradi neurij ostalo več deset tisoč ljudi. O poplavah poročajo tudi s Poljske, kjer ponekod na jugu države že evakuirajo prebivalce, poroča nemška tiskovna agencija dpa. Vremenoslovci pričakujejo, da se bo deževje še nadaljevalo. V poplavah v Romuniji pa je umrlo več ljudi.
V Romuniji so poplave, ki jih je povzročilo močno deževje, prizadele osem regij. Umrli so najmanj štirje ljudje. Pripadniki reševalnih služb so jih našli na območju jugovzhodne regije Galati, ki so jo poplave tudi najbolj prizadele, poročajo tuje tiskovne agencije. Žrtve so večinoma starejši, med njimi tudi dve ženski, stari 96 in 86 let, poroča nemška tiskovna agencija dpa. Gladina vode je v prizadetih vaseh dosegla do 1,7 metra, ljudje pa so plezali na strehe, da bi se izognili poplavam.
Poškodovanih je bilo 5.000 domov, 25.000 gospodinjstev je ostalo brez elektrike, poroča Reuters.
V vasi Slobozia Conachi v regiji Galati je poplavljenih 700 hiš, po besedah tamkajšnjega župana Emila Dragomirja pa gre za »katastrofo izrednih razsežnosti«. »Pred 11 leti smo že imeli poplave, a ni bilo tako hudo,« je dodal.
Prizadeto območje je danes obiskal romunski premier Marcel Ciolacu, ki je odpovedal načrtovane obveznosti, da bi si ogledal posledice poplav. Predsednik države Klaus Iohannis pa je izrazil sožalje družinam žrtev poplav, poroča AFP. »Znova se soočamo z učinki podnebnih sprememb, ki so vse bolj prisotne na evropski celini,« je dejal.
Ciklon Boris je od četrtka prinesel močan veter in obilno deževje v več srednjeevropskih držav. O poplavah danes že poročajo iz Poljske in Češke, nanje pa se pripravljajo tudi na Slovaškem (Bratislava), Madžarskem in na jugu Nemčije.
Zaradi podrtih dreves, razmočenih tal in močnega vetra je na Češkem brez elektrike ostalo 51.000 gospodinjstev, Reuters povzema češko tiskovno agencijo CTK.
Najbolj prizadeto je območje okoli mesta Usti nad Labo na severozahodu države na meji s Saško, kjer je brez elektrike ostalo več kot 20.000 gospodinjstev.
Vremenoslovci so opozorili, da bi lahko do nedelje v nekaterih delih države zapadla več kot tretjina povprečne letne količine padavin. Okoljski minister Petr Hladik je prebivalce na najbolj ogroženih območjih pozval, naj bodo pripravljeni na evakuacijo, poroča Reuters.
Močno deževje je povzročilo naraščanje vodostaja ene od največjih čeških rek Laba, oblasti pa so za približno 20 rek in potokov razglasile tretjo stopnjo poplavne ogroženosti, poročanje češke tiskovne agencije CTK povzema dpa.
Zaradi narasle reke Vltave se na poplave pripravljajo tudi v Pragi, kjer so začasno ustavili ladijski promet. Češko prestolnico so obsežne poplave nazadnje prizadele leta 2002, po njih so izvedli preventivne protipoplavne ukrepe.
V Brnu, drugem največjem češkem mestu, so zaradi nevarnosti poplav preventivno evakuirali paciente iz bolnišnice, poroča Reuters.
Reke so začele prestopati bregove tudi v regiji Opole na jugozahodu Poljske, gasilci pa so se morali odzvati na okoli 400 klicev na pomoč.
V mestu Glucholazy na jugozahodu Poljske, ob meji s Češko, so gasilci s stotinami vreč peska zagradili bregove narasle reke, da bi preprečili poplavljanje, nekateri prebivalci so morali tudi zapustiti domove, poroča Reuters.
Poljski notranji minister Tomasz Siemoniak je dejal, da so vremenske napovedi slabe. V naslednjih 24 urah naj bi vzdolž meje s Češko močno deževalo, zaradi česar bo narasla gladina rek, ki tečejo proti Poljski. »Pred nami je ključna noč, potrebna je polna mobilizacija,« pa je po poročanju agencije Reuters na družabnem omrežju X zapisal poljski premier Donald Tusk.
V nedeljo bi lahko postale kritične tudi razmere na vzhodu sosednje Nemčije.
Pod Karavankami veter s sunki prek 60 kilometrov na uro
Arso je podnevi zlasti pod Karavankami izmeril več močnejših sunkov vetra. V Lescah so dosegli do 66, na Brniku do 65 kilometrov na uro. V visokogorju so bili še precej močnejši. Na Štajerskem in v Prekmurju se je medtem začel veter krepiti šele v drugi polovici popoldneva, trenutno sunki dosegajo okoli 50 kilometrov na uro.
Uprava RS za zaščito in reševanje je sporočila, da so zaradi močnega vetra na območjih Regijskih centrov Brežice, Celje, Kranj, Koper, Maribor, Murska Sobota, Nova Gorica in Slovenj Gradec danes podnevi zabeležili 11 dogodkov. Močan veter je podiral drevesa na cestišče, na enem večstanovanjskem objektu je odkril streho. Posredovalo je devet gasilskih enot, sodelovale so tudi druge službe, ki so odstranjevale podrta drevesa in občanom nudile pomoč pri zaščiti poškodovanega ostrešja.
Arso okrepljen veter severnih smeri, ki bo občasno v sunkih presegal hitrost 70 kilometrov na uro, pod Karavankami, Kamniško-Savinjskimi Alpami in na severovzhodu napoveduje do nedelje popoldne. Oranžni alarm za severozahod in severovzhod države zaradi vetra velja do nedelje do 12. ure, nato ga bo do konca dne zamenjalo rumeno vremensko opozorilo.
Hvala, ker berete Delo že 65 let.
Vsebine, vredne vašega časa, za ceno ene kave na teden.
NAROČITEObstoječi naročnik?Prijavite se
Komentarji