Bruselj: Nobena razprava v povezavi z arbitražo ni načrtovana

Nobena nadaljnja razprava kolegija evropske komisije v povezavi z vprašanjem arbitražne razsodbe o meji med Slovenijo in Hrvaško ni načrtovana, so v tiskovni službi komisije odgovorili na vprašanje STA, ali lahko kolegij še obravnava pravno mnenje o arbitražni razsodbi.



Evropska komisarka iz Slovenije Violeta Bulc je v nedeljo za TVS dejala, da še ni prepozno za to, da kolegij komisarjev obravnava pravno mnenje, ki potrjuje slovenska stališča do uveljavljanja arbitražne odločbe o meji s Hrvaško.

Evropska komisija lahko po mnenju Bulčeve o tem še vedno razpravlja, »če Slovenija pozove komisijo in prosi, da se arbitražna razsodba obravnava naprej, predsednik pa se mora odločiti, ali bo to uvrstil v razpravo pred vsemi komisarji«.

V tiskovni službi komisije so danes na vprašanji STA, ali lahko kolegij še vedno obravnava to pravno mnenje in v katerih okoliščinah, odgovorili, da »ni načrtovane nobene nadaljnje razprave kolegija o tem vprašanju«.



Spomnili so, da je kolegij o tem razpravljal na podlagi predstavitve vodje pravne službe 4. julija lani.

Po razpravi julija lani je komisija objavila izjavo, v kateri je zapisala, da od Slovenije in Hrvaške pričakuje, da bosta arbitražno sodbo izvršili. Izrazila je tudi pripravljenost, da pomaga k zagotovitvi celovite in pravične uresničitve sodbe.

Vendar komisija ni storila ničesar, da bi prispevala k uresničitvi razsodbe, čeprav je njena lastna pravna služba maja letos pozvala k pripravi obrazloženega mnenja na podlagi ugotovitev, ki potrjujejo slovenska stališča, da gre pri nespoštovanju arbitražne razsodbe za kršitev prava EU.



A v tiskovni službi na vprašanje, zakaj so ignorirali mnenje lastne pravne službe, odgovarjajo le tako, da spomnijo na predhodne, junijske izjave v povezavi s tem vprašanjem, s katerimi so poskušali zmanjšati pomen dokumenta, o katerem so bile takrat na voljo le neuradne informacije.

Na vprašanja slovenskih dopisnikov v Bruslju v povezavi s tem mnenjem, ki potrjuje slovenska stališča, so junija v komisiji odgovorili: »Dobro veste, da ne komentiramo številnih notranjih papirjev, ki morda krožijo v komisiji.«

Tudi zdaj v tiskovni službi komisije zgolj ponavljajo junijski odgovor.

Fajonova od Junckerja pričakuje najmanj opravičilo

Evropska poslanca Romana Tomc in Milan Zver sta stopila v bran šefu komisije Jean-Claudu Junckerju. Tanja Fajon in Igor Šoltes sta zelo kritična, Alojz Peterle pa pravi, da bo govoril z vodilnimi v EPP.

Evropski poslanec Franc Bogovič pravi, da je za obstoj pravnega mnenja komisije izvedel iz objave v časniku Spiegel in poročanja slovenskih medijev. Napovedal je, da bo odprl to vprašanje v okviru poslanske skupine EPP v Evropskem parlamentu, vendar pa odgovornost EPP zavrača. Za obravnavo tega pravnega mnenja v Evropski komisiji bi moral biti po njegovem mnenju v prvi vrsti odgovoren prvi podpredsednik Frans Timmermans, ki je pristojen za področje spoštovanja prava.

Fajonova je kritična, da je Junckerjevo ignoriranje oziroma prikrivanje dokumenta pravne službe »nedopustno in sramotno zanj, razočaranje za pravnike komisije ter upravičena jeza in skrb Slovenije«.

Fajonova od Junckerja pričakuje najmanj opravičilo ter da bo njegova komisija resno pregledala mnenje lastnih pravnikov in se postavila v bran pravu. Od komisije pričakuje tudi vnovično razpravo. »Ali pa naj Juncker premisli o odstopu,« je pozvala evropska poslanka.

Alojz Peterle je dejal, da dokumenta ni videl, je pa vedel, da pravniki pripravljajo strokovno mnenje. Spomnil je tudi, da je Junckerja s pismom in v osebnem pogovoru opozoril na dejstvo, da gre za vprašanje prava in da bi nas »vračanje na preseženo (neuspešno) bilateralo vrnilo v območje grškega koledarja«.