Balkan brez evropske perspektive

Francoski predsednik Emmanuel Macron ni obrnil plošče o blokadi pristopnih pogajanj Severne Makedonije in Albanije z EU, ki je hkrati veto za Srbijo, Črno goro in BiH. Tega niso spremenili niti balkanski voditelji, ki so si podajali kljuko na njegovih vratih ob robu pariškega foruma za mir, ki se končuje danes.

Srečanje francoskega predsednika z makedonskim, srbskim in kosovskim kolegom ni prineslo odgovora na vprašanje, kako dolgo bo trajala revizija pristopnega procesa. Četverica predsednikov očitno tudi ni premlevala ideje o privilegiranem partnerstvu, ki bi nadomestilo polnopravno članstvo držav Zahodnega Balkana v EU, v kateri bi Francija rada prevzela vlogo strateške sile. Francoska zavora je verjetno pokopala koncept širitve, Pariz pa regiji ni ponudil prepričljive perspektive.

Reforma pristopnih pogajanj

Po navedbah predsednika Severne Makedonije so odprte vse možnosti, Macron pa mu je dal jasno vedeti, da je zamuda nastala zato, ker EU potrebuje več časa za reformo. Stevo Pendarovski je pojasnil, da Pariz pričakuje od držav EU, da bodo v mesecu ali dveh podale pripombe na predlog reforme metodologije za pogajanja o vstopu v povezavo. Metodologijo bi lahko sprejeli najpozneje do marca prihodnje leto, odločitev o začetku pogajanj pa bi lahko bila sprejeta maja prihodnje leto na vrhu v Zagrebu.



Macron ni dal pozitivnih zagotovil o datumu, Pendarovskemu pa je zagotovil, da je zavezan širitvi EU, ki lahko poteka hkrati z revizijo metodologije pristopnih pogajanj. Ker je Severna Makedonija ostala v čakalnici EU, je Pendarovskega zanimalo, kako naj pojasnijo ljudem, da so kljub boleči spremembi imena države ostali praznih rok. Premier Zoran Zaev je kljub razočaranju in jezi zagotovil, da ne bodo dovolili, da bi zgodovinska napaka Pariza spodbudila nacionalizem, radikalizem in populizem ter znova odprla medetnične probleme v državi in širši regiji.

Trajni mir Srbije s Kosovom

Srbski predsednik Aleksandar Vučić je ocenil, da je sodnik spremenil pravila med nogometno tekmo, kar zahteva spremembo taktike, ne spremeni pa strateškega cilja – vstopa Srbije v EU. Vučić ni razkril, kaj mu je Macron odgovoril na vprašanje, ali lahko Srbija pričakuje, da bo članica EU leta 2025, če bo izpeljala zahtevane reforme in rešila kosovsko vprašanje.

To je bila tudi glavna tema srečanja Macrona z Vučićem in kosovskim predsednikom Hashimom Thaçijem. Na trojnem sestanku je Vučić ponovil, da je odprava carin na srbsko blago ključni predpogoj Beograda za nadaljevanje dialoga s Prištino, ki je mrtev skoraj leto dni. Po njegovih navedbah Macron verjame v nujnost kompromisne rešitve. Vučić je prosil Macrona tudi za podporo pri projektu povezovanja balkanskih držav, kot je mali schengen med Severno Makedonijo, Srbijo in Albanijo, ki bi po podatkih Svetovne banke prinesel Srbiji 1,5 milijarde evrov, skupno pa 3,5 milijarde evrov prihrankov.

Po srečanju z Macronom je Thaçi izjavil, da je Kosovo pripravljeno nadaljevati dialog in končati mirovni sporazum s Srbijo, ki bi prinesel obojestransko priznanje in članstvo v ZN. Poudaril je, da to pomeni zaokrožitev mednarodne konsolidacije Kosova. Iz njegovega kabineta v Prištini so sporočili, da je Macron podprl trajni mir in razvoj Kosova. Po mnenju Vučića je Thaçi rekel Macronu samo to, kar rad sliši, ne pa tega, kar dejansko misli. Priština se zavzema za mirovni sporazum, ki bi vključeval brezpogojno priznanje neodvisnosti Kosova, kar ni realno. Sklenil je, da je Srbija priznana država v ZN, zato ne potrebuje Thaçijevega priznanja.