Za novo sodelovanje in nove alianse

Kriza, s katero se mednarodno soočamo, je hujša kot kdaj prej, je ob odprtju letošnjega Foruma za mir, ki ga te dni organizirajo v Parizu, dejal francoski predsednik Emmanuel Macron in pokazal s prstom na ZDA, češ, unilateralizem se krepi tudi pri tistih, ki so bili še zadnje zagotovilo mednarodnega sistema, vzpostavljenega po drugi svetovni vojni. Ob tej priložnosti se je obregnil tudi ob kritike, ki jih je v nedavnem intervjuju za londonski Economist sprožil z diagnozo Nata – »možgansko je mrtev« –, saj da niso nič drugega kot znak pretirane občutljivosti, kar priderije. Ker so mednarodne inštitucije čedalje bolj neučinkovite, »potrebujemo več sodelovanja«, tudi drugačnega in nove alianse.

Besede in pogledi

Danes se v Parizu končuje drugi Forum za mir, na katerem so na pobudo predsednika Emmanuela Macrona številni svetovni voditelji in predstavniki (EU, Kitajske, Afrike ..., ne pa tudi ZDA) razmišljali o težavah sodobnega sveta: z različnih zornih kotov o miru in o tem, kako na novo izumiti multilateralizem. Tridnevno srečanje v pariški La Villette je nekakšen inkubator novih idej in pobud, pa naj gre za varnost ali razvoj, za okolje, nove tehnologije, kulturo, izobraževanje ali ekonomijo. Udeleženci se letos vrtijo okrog treh osi: kako spodbujati mednarodno sodelovanje in skupna dejanja za mir v svetu, kako poskrbeti za konkretne inovativne rešitve in kako vzpostavljati nova pravila, norme in drugačno dobro prakso. Besed in pogledov na multilateralizem je nič koliko, Ursula von der Leyen, denimo, je obljubila, da bo vodila »resnično geopolitično (evropsko) komisijo« oziroma »Evropo, ki bo [tudi finančno] bolj kot doslej obrnjena navzven«. Podobno povezovalno je kitajski podpredsednik Wang Qishan poudaril, da Kitajska z 1,4 milijarde potrošnikov tako in tako že sedaj močno prispeva k svetovnemu redu in ekonomiji ter da nihče ne more delovati sam, ampak je treba delati z roko v roki ...

Mehka moč po francosko

Forum za mir je, kot menijo neredki, pomembna platforma in primer drugačnega diplomatskega modela od teh, kakršnih smo vajeni, gotovo je potreben, kajti nacionalni egoizmi so čedalje večji, protekcionizmi in populizmi se bliskovito širijo, mednarodne inštitucije, nastale po drugi svetovni vojni, pa so zmeraj bolj zablokirane. Neredki pridajajo, čeprav tega ne rečejo nujno na glas, da je srečanje poskus mehkega širjenja vpliva Francije v svetu. Emmanuel Macron je, drugače od predhodnika Françoisa Hollanda, ambiciozen voditelj velikih potez, ki želi dodati sodobnosti viden francoski pečat. Mirovni forum je zagnal lani ob stoletnici konca vélike vojne: z vizijo, da bi trajal.