Angela Merkel za multilateralnost, Donald Trump s carinami grozi Mehiki

New York – Razlike med nemško kanclerko Angelo Merkel in ameriškim predsednikom Donaldom Trumpom so znane, v četrtek pa so še posebej izstopale. Medtem ko se je krščanskodemokratska političarka na univerzi Harvard zavzemala za multilateralnost in upoštevanje interesov drugih, je republikanski prvak ZDA Mehiki zagrozil s carinami na vse izdelke, dokler ne bodo ustavili nezakonitega priseljevanja v njegovo državo.



V vsakem začetku je čar, ki nas varuje in pomaga živeti, je nemška kanclerka Angela Merkel diplomantom ameriške univerze Harvard navedla misel Hermanna Hesseja za situacije, ko se odpirajo vrata novega življenja. Spomnila je na svoj konec študija, ko je še vladala hladna vojna in je bil svet razdeljen na Vzhod in Zahod, odrasla je v nesvobodi in diktaturi, ljudje so bili zatirani in nadzorovani. Vlada Nemške demokratične republike je morala zgraditi zid iz betona in jekla, da ji ne bi pobegnili vsi prebivalci, kdor je poskusil zbežati, je bil ubit ali zaprt. Njeno prvo delovno mesto je bilo blizu zidu, vsak dan na poti domov se mu je približala, a je morala vedno tik pred svobodo zaviti stran. Zid je omejeval njene možnosti in ji dobesedno stal na poti, a ni mogel vsiliti meja njenim mislim, sanjam in željam, njeni osebnosti in domišljiji.

»Vsaka sprememba se začne v glavah!« je hči vzhodnonemškega pastorja in učiteljice angleščine ter latinščine ameriškim študentom govorila o obdobju, ko je skupna želja po svobodi stotisočev po vsej Vzhodni Evropi privedla na ulice. Pred tridesetimi leti je doživela, da nič ni treba, da ostane tako, kot je: »Tudi na videz nespremenljivo se lahko spremeni!« To je veljalo tudi za generacijo njenih staršev, ki je doživela vojno in holokavst, izdajo vseh civilizacijskih vrednot. Njihova domovina Nemčije je vsej Evropi in svetu povzročila nepredstavljivo trpljenje, a je Evropa po drugi svetovni vojni presegla stoletne konflikte, nastal je mirovni red, utemeljen na skupnih vrednotah namesto na navideznih nacionalnih močeh. »Evropejci smo združeni v našo srečo.«



Tudi odnosi med Nemčijo in ZDA kažejo, kako lahko nekdanji sovražniki postanejo prijatelji, je ocenila nemška kanclerka in spomnila na Marshallov načrt, ki ga je njen avtor leta 1947 predstavil prav na Harvardu. Transatlantsko partnerstvo, utemeljeno na vrednotah demokracije in človekovih pravic, je prineslo sedem desetletij miru in blaginje, je izjavila Merklova, a tudi, da bodo politiki njene generacije kmalu zgodovina, spopad z izzivi 21. stoletja bodo prevzeli mladi. »Protekcionizem in trgovinski konflikti ogrožajo svetovno trgovino in same temelje naše blaginje,« je pri tem ošvrknila politiko ameriškega predsednika Donalda Trumpa, ne da bi ga enkrat samkrat imenovala. Digitalizacija zavzema vse vidike našega življenja, vojne in terorizem prinašajo migracije, podnebne spremembe ogrožajo naš planet in vse moramo narediti, da te krize premagamo, verjame nemška kanclerka. Pravi, da bo naredila vse, da bi bila njena država do leta 2050 klimatsko nevtralna.



Navzoči v eni od najbolj elitnih ameriških univerz so ji ploskali tako rekoč po vsakem stavku in še posebej glasno, ko je govorila o nujnosti multilateralnega in globalnega  delovanja, odprtega svetu, spet brez imenovanja republikanskega prvaka. Poudarila je nenehno lastno spraševanje, ali dela prav ali pa samo izkorišča dane možnosti, in povedala, da se odgovori tudi na najtežja vprašanja vedno najdejo, če težave pogledamo z očmi drugih, če ne delujemo s prvimi impulzi, ampak se ustavimo in premislimo. »To zahteva pogum ter resnicoljubnost do drugih in do nas samih,« je dejala Angela Merkel. Laži ne smemo imenovati resnica in resnice ne laž, pomanjkljivosti ne smemo jemati za normalnost, premagati moramo zidove v glavah, zgrajene iz ignorance. Ničesar ne smemo jemati za zagotovljeno, celo ne osebnih svoboščin, demokracije, miru in blaginje, »a če podremo zidove, če stopimo na odprto in imamo pogum za nov začetek, je možno vse«.



Kot rečeno, ni nemška prvakinja v harvardskem govoru niti enkrat imenovala predsednika Trumpa, a so tudi študentje še posebej ploskali pri tistih njenih besedah, ki so bile videti usmerjene proti politiki republikanskega voditelja. A če bolj levo usmerjeni mladi cenijo kanclerkine ukrepe, kot so zapiranje jedrskih elektrarn, dovoljenje istospolnih porok ali odprtje meja za milijon beguncev z bližnjevzhodnih kriznih žarišč, je Trump veliko bolj kritičen do nemške kolegice in je to tudi pogosto povedal. Še več, na isti dan, ko je Merklova govorila na Harvardu, je Mehiki zagrozil s petodstotnimi carinami na vse izdelke, če ne bodo voditelji te države ustavili ilegalnega priseljevanja v ZDA. To naj bi se zgodilo že desetega junija, Trump pa je napovedal tudi povečevanje carin, vse dokler ne bo Mehika ukrepala. Ko bo, jih bo spet odstranil.