V Berlinu je danes slovesno. Že ves teden v mestu potekajo koncerti in različne razstave na prostem, na katerih se lahko obiskovalci seznanijo z zgodovino padca berlinskega zidu. Osrednja proslava bo potekala zvečer ob brandenburških vratih, kjer bo javnost nagovoril tudi nemški predsednik Frank-Walter Steinmeier.

Pri osrednji večerni proslavi bodo sodelovali številni domači in tuji glasbeniki in umetniki. Uradno bo slavje odprl berlinski župan Michael Müller. Proslave se bo poleg predsednika Steinmeierja udeležila tudi nemška kanclerka Angela Merkel.



Še pred tem sta se nemška kanclerka in predsednik skupaj z voditelji višegrajske četverice Poljske, Slovaške, Češke in Madžarske ob ustanovi Berlinski zid na ulici Bernauer udeležila spominske slovesnosti. Angela Merkel je ob tej priložnosti imela tudi pozdravni govor. »Evropa se mora zavzeti za demokracijo in svobodo, za človekove pravice in strpnost«, je izpostavila kanclerka. Te vrednote je po njenih besedah »treba vedno živeti in vedno znova braniti«.

»Noben zid, ki izključuje ljudi in omejuje svobodo, ni tako visok ali tako širok, da ga ne bi bilo mogoče predreti,« je dejala Merklova na današnji slovesnosti v Kapelici sprave na berlinski ulici Bernauer, ki jo je leta 1961 čez noč na polovico presekal zid in kjer so kasneje postavili osrednje spominsko obeležje. Zbrane je pozvala, naj se uprejo sovraštvu, rasizmu in antisemitizmu. Po njenih besedah je Berlinski zid opomin, da človekove pravice in pridobljene svoboščine niso samoumevne. »Spominjajmo se vseh, ki so umrli na tem zidu, ker so iskali svobodo,« je dejala.



Merklova je odraščala v Vzhodni Nemčiji, 9. novembra 1989, ko je padel Berlinski zid, pa je kot znanstvenica delala v Berlinu. Spomnila je, da je v nemški zgodovini še en 9. november, in sicer leta 1938, ko je Hitler začel pogrom nad Judi v Nemčiji. »To je še en opomin, da se moramo odločno upreti rasizmu in antisemitizmu,« je dejala. To po njenih besedah velja tudi za Evropo, kjer se je treba zavzemati za demokracijo, pravno državo in človekovo dostojanstvo. »To je v časih korenitih tehnoloških in globalnih sprememb še posebej pomembno, a tudi težko. Prispevek posameznika je morda videti majhen, a to nam ne sme vzeti poguma,« je dodala.

Kanclerka in ostali gostje, med katerimi so bili predsedniki Poljske, Madžarske, Češke in Slovaške, so pred njenim govorom vtaknili vrtnice v luknje na preostanku zidu, ki še stoji na tej ulici v Berlinu. Skupine šolarjev iz različnih evropskih držav, tudi Ukrajine, pa so spregovorile v svojih maternih jezikih o svojih občutkih ob obletnici padca Berlinskega zidu.

Nemški predsednik Frank-Walter Steinmeier se je zahvalil višegrajskim državam za njihov prispevek k združitvi obeh Nemčij. »Brez poguma in želje po svobodi Poljakov in Madžarov, Čehov in Slovakov ne bi bila možna mirna revolucija v vzhodni Evropi in tudi ne nemška enotnost,« je dejal.


 

Pahor pri Steinmeierju

Že od začetka tedna si je v Berlinu mogoče ogledati številne razstave in na več večjih trgih v mestu tudi 3D projekcije, ki prikazujejo dogajanja pred 30 leti. Na dogodkih so spregovorili tudi posamezniki, ki so prisostvovali padcu berlinskega zidu.

Slovesnosti se udeležujejo tudi številni tuji politiki. V zadnjih dneh se je v Berlinu mudil ameriški državni sekretar Mike Pompeo. Včeraj je Berlin obiskal tudi slovenski predsednik Borut Pahor, ki ga je sprejel nemški kolega Steinmeier. Pahor je ob obeležju zidu in žrtvam zidu na ulici Bernauer položil venec in o pomenu dogodkov izpred treh desetletij spregovoril na konferenci ob 30. obletnici padca zidu.