Ameriške obrestne mere ostajajo enake

Z zaledjem samo štiriodstotne majske inflacije se je ameriška centralna banka odločila za predah po desetih zaporednih višanjih obrestnih mer. Ključne obresti ostajajo med pet in 5,25 odstotka, finančni trgi pa odločitve Feda v strahu pred prihodnjimi višanji vsaj ob razglasitvi niso pozdravili z rastjo svojih indeksov.

Majska inflacija, merjena z indeksom cen življenjskih potrebščin, je bila s štirimi odstotki v primerjavi z istim obdobjem lani najnižja v zadnjih dveh letih in se po 9,1-odstotnem vrhuncu junija lani znižuje že enajst mesecev. Od aprila se je povečala za le 0,1 odstotka, mesec pred tem še za 0,4 odstotka, in centralna banka Federal Reserve (Fed) se je odločila za predah pri višanju obrestnih mer. Predsednik Feda Jerome Powell je na tiskovni konferenci poudaril pomembnost stabilnosti cen, saj po njegovem prepričanju brez nje gospodarstvo ne deluje za nikogar, ter omenil možnost nadaljnjega višanja obrestnih mer.

Ameriški in drugi trgi zato odločitve vsaj ob njeni razglasitvi niso nagradili z rastjo svojih indeksov, predsednik Joe Biden pa je že nižanje inflacije opredelil kot dobro novico za delovne družine. A je tudi dodal, da bo treba življenjske stroške še naprej zmanjševati. K tokratnemu zmanjšanju rasti cen so najbolj prispevale cene energije ter še posebej bencina, še naprej pa naraščajo stroški bivanja ter rabljenih avtomobilov in tudi hrana ostaja draga. Inflacija je še vedno dvakrat višja od ciljne, jedrna, ki izključuje hrano in energijo, pa se je maja zvišala za 0,4 odstotka na letno stopnjo 5,3 odstotka, čeprav so se tudi ta v primerjavi z aprilom malo znižala.

Predsednik Feda Jerome Powell poskuša čim bolj pomagati stabilnosti cen in zaposlovanju. FOTO: Kevin Lamarque/Reuters

Ti in drugi podatki nekatere strokovnjake navajajo celo k razmišljanju o povečanem vplivu inflacijskih pričakovanj. Številni ameriški ekonomisti zato verjamejo, da odločitev za junijski predah pri zviševanju še ne pomeni odločnega obračuna z restriktivno denarno politiko, čeprav bi bil ta več kot dobrodošel tako za prebivalstvo kot za vlado. S sporazumom med demokratsko Belo hišo in republikanskim kongresom o zvišanju meje dolga so se ZDA izognile resnim težavam z njegovim odplačevanjem. Ta je že zdaj težak 41.300 milijard dolarjev, v prihodnjih letih pa se bo le še povečeval in pričakujejo, da bodo Američani za obresti zanj plačevali več kot pa za obrambo države.  

Kot je že aprila govoril član sveta guvernerjev Philip Jefferson, naj bi predah v zviševanju obresti politikom dal čas za preučitev gospodarskih obetov, in res, kritiki prav zadnjemu rešilnemu paketu proti posledicam pandemije covida-19 s številnimi dodanimi socialnimi pravicami, sprejetem marca 2021, pripisujejo del krivde za dosedanje galopiranje inflacije.

Ameriški predsednik Joe Biden je bil zadovoljen zaradi nižje inflacije. FOTO: Jonathan Ernst/Reuters

Izkazal se ni niti Fed, ki je rast cen na začetku videl kot prehoden pojav ter zakasnil z ukrepanjem, potem pa s skokovito povečanimi obrestnimi merami pripomogel k marčni bančni krizi. Zdaj že od septembra zmanjšuje tudi tako imenovano kvantitativno sproščanje, nekateri ekonomisti pa se vendarle bojijo bančne in druge krize zaradi praznih pisarn in drugih poslovnih nepremičnin po pandemiji in zaradi vse lažjega dela od doma. Drugi upajo na dovolj visoko gospodarsko rast, ki bi opravila s številnimi zgoraj naštetimi težavami, in res so v prvem četrtletju letošnjega leta v ZDA izmerili 1,6-odstotno. To bi lahko še okrepilo trg dela kljub majskemu povišanju brezposelnosti na 3,7 odstotka. Še vedno veliko povpraševanje po delovni sili Fedu že nekaj časa otežuje spodbujanje gospodarstva, dejstvo, da so se številni Američani popolnoma umaknili s trga dela, še zapleta položaj.

Na prvem mestu je še vedno obračunavanje z inflacijo, ki je ameriškim zaposlenim v minulem letu odjedla 0,7 odstotka dohodka, čeprav nekateri ekonomisti v strahu pred poki finančnih balonov zaskrbljeno opazujejo tudi hitro rast delniških indeksov. Že avstralska in kanadska centralna banka sta zaman čakali na upočasnitev gospodarskega pregrevanja in inflacije po predahu višanja obrestnih mer in sta se vrnili k njihovemu višanju.