Alternativa je še slabša: kaos

Bodisi izredne razmere bodisi kaos: za manjšinsko špansko vlado socialista Pedra Sáncheza vmesnosti ni, zato so danes še za dva tedna podaljšali ukrepe, povezane s strogo omejitvijo gibanja. Silovitost virusa tudi v Španiji statistično pojema, in vendar še ni čas, da bi znova zagnali javno življenje. Neredki politični nasprotniki so medtem prepričani, da bi lahko nad situacijo bedeli z zakoni, regionalnimi prav tako.

Socialist Pedro Sánchez je danes nastopil pred kongresom, da bi poslanci do 24. maja podaljšali izredne razmere, ki sicer veljajo od 14. marca. Podporo za vnovično dvotedensko podaljšanje stroge omejitve gibanja mu je uspelo pridobiti nekako v zadnjem trenutku, kajti v opoziciji vse glasneje svarijo pred socialno-ekonomskimi, pa tudi psihološkimi posledicami »karantene«; te zadnje da bodo vidne predvsem pri otrocih.

Vladajoča garnitura socialistov in Unidas Podemos je potrebovala preprosto večino, na koncu pa dobila predvidenih 178 glasov za in 75 proti, še 97 se jih je vzdržalo, očitno zadovoljna, kajti sprostitev javnega življenja bi bila po Sánchezu »absolutna napaka«.

Kdo da, kdo ne

V opozicijski Ljudski stranki se niso odločili, da bodo pritrdili vladi pri podaljšanju izrednih razmer, ampak so se, kot napovedano, konservativni poslanci vzdržali: njihov vodja Pablo Casado je kljub temu nekako požugal Sánchezu, češ da »izjemna situacija ne dopušča ustavne diktature«.

Zato pa so oblasti vnaprej usodno prikimali v strankah, kot so Koalicija Kanarskih otokov ter desnosredinski Ciudadanos (deset poslancev v 350-članskem parlamentu) in v Baskovski nacionalistični stranki (šest poslancev) – seveda ne kar tako, ampak je moral predsednik vlade obljubiti baskovskim politikom, da se bo uradni Madrid o rahljanju ukrepov pogovarjal z regionalnimi oblastmi, ne pa samo narekoval poteze.

Hkrati je dal besedo Ciudadanos, da se bodo, med drugim, po koncu izrednih razmer vsak teden sestali na temo finančne pomoči samozaposlenim. Proti Sánchezu so se, drugače, postavili v vseh treh katalonskih strankah, kot so Republikanska levica Katalonije (ERC; ta je doslej bolj kot ne podpirala levo vladno koalicijo v Madridu), Skupaj za Katalonijo (JxCat) in CUP, kakor še v radikalno desnem Voxu ter v manjših strankarskih formacijah, kot sta Foro Asturias in Navarra Suma.

Številke kot merilo

V Španiji sta še naprej virusno najbolj prizadeti regiji Madrid in Katalonija, kjer je umrlo 121 od vseh 244, kolikor jih je danes pokončal novi koronavirus, oziroma je od tam približno polovica od 253.682 vseh uradno okuženih doslej, medtem ko na Kanarskih otokih vsaj danes niso več zabeležili nobenega primera. Zlasti skrbi podatek, da se je od izbruha pandemije po celi državi z novim koronavirusom okužilo več kot 43.300 zdravstvenih delavcev. Kakor drugod najeda covid-19 prav tako špansko gospodarstvo, denimo turizem: v marcu so gostili dobra dva milijona turistov, kar je po podatkih Nacionalnega statističnega urada 64-odstotni padec v primerjavi z enakim obdobjem lani.

Posledično se je tudi zaradi izpada turističnih prihodkov občutno povečala stopnja brezposelnosti, ki je zdaj že 14,4-odstotna. Za ilustracijo: povprečje v EU je 6,5 odstotka. Ob tako temnih številkah v državi ne preseneča, da zdaj tudi v independentistični Kataloniji, ki še naprej hoče proč, računajo, da bi lahko turizem vsaj deloma reševali domači, španski gostje.

Na Sánchezovo trditev, češ ni alternative podaljšanju izrednih razmer, pa v katalonski levici ERC odgovarjajo, da tudi v krizi obstaja vedno boljša možnost od »recentralizacije, militarizacije in nazadovanja človekovih pravic«.