Turizem je v Maroku obstal, medtem množično šivajo maske

Vsaka družba ima svoje zakonitosti in tegobe, in vendar pandemija domala vsako družbo politično, socialno, ekonomsko in etično izziva. Sodeč po statistiki, je državam Magreba novi koronavirus prizanesel bolj kot Evropi, morda zaradi drugačne demografske sestave in lahko da še podnebja, kakor drži, da so se v Maroku in Tuniziji, na primer, hitro in za zdaj uspešno protivirusno organizirali.

V Maroku – ki slovi zadnja desetletja kot turistična destinacija in kjer so se na pandemijo sredi marca odzvali z zapiranjem meja ter zračnega in pomorskega prometa – si veliko kruha odrežejo v tekstilni industriji. Ko je ta obstala, so se preusmerili k množičnemu šivanju mask, tudi za izvoz v Francijo in druge države po Evropi, saj jih na dan izdelajo sedem milijonov, torej preveč le zase.

Širše povezovanje   

Maroška družba se je že konec marca preoblikovala v šivalnico mask in nič manj trgovino, kajti zaščitna pokrivala za usta in nos so sprva prodajali domala povsod oziroma, po pisanju L'Expressa, kar na 70.000 prodajnih mestih, po fiksni ceni 7 centov za kos. Država, ki subvencionira proizvodnjo, je znesek določila 7. aprila, ko je zapovedala nošnjo mask v javnosti. Kdor strogih pravil obnašanja ne upošteva, tvega trimesečno zaporno kazen in 115 evrov globe.

Previdnost do covida-19 pripisujejo ozaveščenosti kralja Mohameda VI. in vladajoče politične garniture, ki je za boj s pandemijo odprla poseben sklad v višini 3,2 milijarde evrov, kar je 2,6 odstotka maroškega BDP. Monarh je pred kratkim, kot je za Delo opozoril veleposlanik kraljevine Maroko na Dunaju Azzeddine Farhane, dal tudi pobudo za povezano operativno spopadanje s covidom-19 na širši ravni – prav tako s Senegalom in Slonokoščeno obalo, denimo.

Po danes objavljeni statistiki so doslej med 36-milijonskim maroškim prebivalstvom prešteli okrog 5000 okuženih, umrlo jih je 179, po zapisih v medijih pa se po izbruhu novega koronavirusa tudi v Maroku niso mogli izogniti aferaštvu: od preprodajanja mask in lukenj v distribuciji do pomanjkljive kakovosti. Da bi kolikor toliko uredili razmere, so zdaj maske na prodaj le v lekarnah, zaradi nezakonitih poslov pa so, kot piše Le Monde, pridržali vsaj 96 ljudi.

Apologija podeželju

Medtem ko povsod razmišljajo, kakšen bo postpandemski svet, bi – po pisanju poslanca Abdellaha Ghazija za Aujourd'hui Le Maroc – lahko v muslimanskem Maroku, kjer kralj Mohamed VI. od leta 1999 zagotavlja stabilnost in odpira človekove pravice, spet začeli pisati apologijo podeželju.

Ob ugotovitvi, kako učinkovito je mogoče organizirati življenje na daljavo – od šole do službe –, bi lahko postali ekonomska priložnost ali rešitev tudi odročnejši konci. Medtem skrbi podatek, da je aprila (začasno) nehalo delati 900.000 delavcev iz 134.000 podjetij, bodrijo pa menda premisleki o spodbujanju podjetništva in družbene samozadostnosti onkraj zdaj povsem ustavljenega turizma; ta predstavlja 11 odstotkov BDP, zaposluje pet odstotkov delovne sile, zaradi pandemije pa so letos »izgubili« vsaj pet milijonov gostov in štejejo izgubo v treh milijardah evrov.

V Maroku bodo izredne zdravstvene razmere veljale do 20. maja (med ramadanom je zapovedana tudi policijska ura), kdaj bo spet odprt za Evropejce, pa bo odvisno tudi od tega, kdaj bo Evropa odprla najprej notranje in zatem zunanje schengenske meje.