800 milijard evrov za evropsko obrambo: »Smo v dobi ponovnega oboroževanja«

Predsednica evropske komisije Ursula von der Leyen je nekaj ur zatem, ko je Trumpova administracija zamrznila pomoč Ukrajini, predstavila podrobnosti novega načrta za izdatno povečanje evropskih obrambnih izdatkov. Bruselj želi mobilizirati do 800 milijard evrov za izboljšanje obrambnih zmogljivosti sedemindvajseterice, med drugim z rahljanjem fiskalnih pravil, zagotavljanjem posojil in uporabo sredstev iz evropskega proračuna.

Ni mi treba opisovati resne narave groženj, s katerimi se soočamo. Ali pa uničujoče posledice, ki jih bomo morali prestati, če bi se te grožnje uresničile,« je Ursula von der Leyen poudarila med jutranjo novinarsko konferenco in s tem orisala velikost izziva, pred katerim se je znašla stara celina ne samo pri nadaljnjem podpiranju Ukrajine, temveč pri prevzemanju večje odgovornosti za lastno varnost. »Smo v dobi ponovnega oboroževanja. In Evropa je pripravljena močno povečati svoje izdatke za obrambo.«

Načrt ReArm Europe se po njenih besedah osredotoča na to, kako uporabiti vse finančne vzvode, ki so na voljo, da bi državam članicam pomagali hitro in znatno povečati izdatke za obrambne zmogljivosti.

Komisija bo v ta namen predlagala sprostitev obstoječih fiskalnih pravil, s čimer želi omogočiti rast uporabe javnih sredstev za obrambo na nacionalni ravni, ne da bi države članice ob tem tvegale sankcije zaradi čezmernega primanjkljaja. Če bi države članice v povprečju povečale izdatke za obrambo za 1,5 % bruto domačega proizvoda, bi to po izračunih komisije lahko ustvarilo fiskalni prostor v višini skoraj 650 milijard evrov v obdobju štirih let.

Novi instrument za skupne naložbe

Del načrta je tudi nov finančni instrument, težak 150 milijard evrov, iz katerega bodo države članice prejele posojila za skupno vlaganje v obrambo. »Državam članicam bo pomagal združiti povpraševanje,« je pojasnila predsednica komisije, kot primer skupnih naložb pa med drugim izpostavila vlaganje v zračno in protiraketno obrambe, topniške sisteme, brezpilotna letala ter sisteme za boj proti dronom.

»Seveda lahko države članice s to opremo močno povečajo svojo podporo Ukrajini,« je poudarila Nemka in vztrajala, da bo skupno naročanje tudi zmanjšalo stroške, razdrobljenost, izboljšalo interoperabilnost in okrepilo evropsko obrambno industrijsko bazo.

Več sredstev za naložbe, povezane z obrambo, bo komisija poiskala tudi znotraj obstoječega evropskega proračuna in s pomočjo zasebnega kapitala. Države članice bodo lahko svoje obrambne zmogljivosti med drugim povečale s črpanjem dodatnih sredstev iz kohezijskih skladov.