
Neomejen dostop | že od 14,99€
Francoski predsednik Emmanuel Macron je po svojem nedavnem srečanju z Donaldom Trumpom z vsebino njunih pogovorov seznanil voditelje držav članic Evropske unije in evropskih institucij, med njimi tudi predsednika slovenske vlade Roberta Goloba.
Videokonferenco so v Bruslju označili kot pripravljalni sestanek za naslednji vrh voditeljev EU 6. marca, namenjen sprejemanju odločitev o nadaljnji podpori Ukrajine, morebitnih evropskih varnostnih zagotovilih za napadeno državo in krepitvi evropske obrambe.
Kakšne informacije je francoski predsednik delil z voditelji sedemindvajseterice, po koncu videokonference ni bilo povsem jasno. Predsednik evropskega sveta António Costa je sestanek na družabnem omrežju x označil kot »koristen« za priprave na marčevski izredni vrh. Nič več podrobnosti ni bilo mogoče razbrati iz objave, ki jo je prek istega omrežja delil kabinet slovenskega premiera.
Nekoliko bolj zgovoren je bil nizozemski premier Dick Schoof, ki je zapisal, da je »tesno sodelovanje med EU in ZDA bistveno za dosego trajnega miru v Ukrajini«. Kot pogoj za to je izpostavil nadaljnjo podporo Ukrajini, dogovor o varnostnih zagotovilih in naložbe v evropsko obrambo. Oglasil se je tudi poljski premier Donald Tusk, a s precej bolj kritično noto, s čimer je potrdil frustracije nad ameriškim pristopom k doseganju premirja z Rusijo. »Negotovost, nepredvidljivost in posli. So to res pravila, na katerih bi moral temeljiti novi mednarodni red?«
Macron se je s Trumpom sestal teden dni zatem, ko so ZDA napovedale začetek mirovnih pogovorov z Rusijo o končanju vojne v Ukrajini. Srečanje, ki je potekalo v prijateljskem vzdušju, je še poudarilo razlike med evropskim in ameriškim pristop do iskanja rešitve za tri leta trajajočo vojno. Voditelja sta se sicer strinjala, da bi morala Evropa prevzeti večji delež bremena pri varovanju kakršnega koli izpogajanega miru, Trump pa je zatrdil, da Rusija ne bi imela težav s pošiljanjem evropskih mirovnikov v Ukrajino.
Po pogovoru z ameriškim gostiteljem je francoski predsednik izrazil prepričanje, da bi lahko premirje dosegli že v nekaj tednih, ter potrdil obstoj francosko-britanskega načrta o vzpostavitvi evropske odvračalne sile v Ukrajini, katere pripadniki bi s svojo prisotnostjo v zaledju – in ne na fronti – pomagali preprečiti nov morebiten ruski napad.
O podrobnostih načrta bo s Trumpom jutri govoril tudi britanski laburistični premier Keir Starmer, ki se bo v Washington odpravil zatem, ko je njegova vlada v kontekstu spremenjenih varnostnih razmer v Evropi povišala obrambne izdatke na 2,5 odstotka bruto domačega proizvoda.
Komentarji