Znanje slovenščine pomembno za vključevanje v družbo

Znanje slovenščine je zelo pomembno za vključevanje tujcev v družbo, zaradi sistemskih pomanjkljivosti pa nastajajo številne težave. Predstavniki migrantk in migrantov, ki živijo v Sloveniji, in več nevladnih organizacij, med njimi so Adra Slovenija, kulturno društvo Gmajna in Medkulturni dialog, so pripravili peticijo za izboljšanje programov učenja slovenskega jezika za tujce, z 12 zahtevami, ki bodo po njihovem mnenju omogočile hitrejšo in učinkovitejšo integracijo.

»Leta 2023 je imelo v Sloveniji dovoljenje za stalno in začasno bivanje 244.934 migrantk in migrantov iz 176 držav, s petih celin in številnih jezikovnih in kulturnih ozadij,« je poudaril Furkan Guner, ki živi in dela v Sloveniji že 11 let in vodi društvo Medkulturni dialog, ki združuje predvsem migrante iz Turčije. Znanje slovenskega jezika jim, kot se je izrazil, omogoča, da navezujejo stike z lokalnim prebivalstvom, urejajo zadeve na upravnih enotah, povečujejo zaposlitvene zmožnosti, koristijo zdravstvene storitve, nudijo podporo šolajočim se otrokom, so konkurenčni najemniki in sodelujejo v političnih procesih. »Tako postajamo samostojen in aktiven del družbe, s čimer tudi utrjujemo družbeno kohezijo,« je poudaril.

Pozdravljajo ambicije vladne integracijske strategije, ki prepoznava znanje slovenskega jezika kot prvi pogoj učinkovitega vključevanja tujcev v družbo, a se sprašujejo, ali bo uspešno zaživela v praksi, zlasti zaradi pomanjkanja strokovnega kadra, izobraževalnih centrov in podpornih storitev.

Med 12 zahtevami, ki so jih navedli v pobudi, so pospešitev postopka integracije, s tem, da bi ljudi napotili na tečaje čim hitreje po prihodu v Slovenijo, nekateri na prosta mesta čakajo tudi leto ali več. Zahtevajo tudi večje število ur brezplačnega tečaja, še posebej za priseljence iz neslovanskih jezikovnih okolij.

»Ljudje, ki prihajamo iz arabskega sveta, z Bližnjega vzhoda, iz Azije, Afrike, Latinske Amerike, neslovansko govorečih držav, potrebujemo več ur, da dosežemo enako raven znanja kot tisti iz slovanskih jezikovnih okolij,« je dejal Guner in navedel podatke vladnega oddelka za integracijo tujcev ZDA, Foreign Service Institute, da potrebuje govorec angleščine 1100 ur, da usvoji slovanske jezike, za angleščini bolj sorodne romanske jezike, kot sta francoščina in portugalščina, pa 600 ur. Skupine tečajnikov naj bodo majhne in homogene, s podobno stopnjo predznanja, pri oblikovanju je treba upoštevati tudi spol, starost, stopnjo izobrazbe in čas bivanja v Sloveniji. Želijo si bolj kakovostno zasnovane programe učenja, z več poudarka na konverzaciji in utrjevanju snovi, pa tudi kakovostnejši in pestrejši nabor literature in gradiva.

Želijo več različnih tečajev

Na seznamu je še apel k več brezplačnim tečajem za višje jezikovne ravni in tečajem slovenskega strokovnega jezika, prilagojenim tečajem za starejše, po drugi strani pa k prilagojenim terminom tečajev za zaposlene. »Migrantke in migranti se zavedajo svojih dolžnosti, obenem pa ugotavljajo, da so administrativne zahteve po znanju jezika lahko tudi diskriminatorne, če ne upoštevajo življenjskih okoliščin oseb z migrantskim ozadjem in še posebej, če razpoložljivi jezikovni tečaji ne ustrezajo njihovim potrebam,« je opozorila Katja Utroša iz Adre Slovenija in dodala, da tveganje za izključenost oseb z izkušnjo preseljevanja pomeni tudi zahteva, da mora tujec v enem letu opraviti izpit na ravni A1, če želi biti registriran pri zavodu za zaposlovanje, s čimer pa je povezana pravica do prejemanja socialne pomoči, ki je za ranljive skupine, kot so brezposelne starejše ženske, pomemben vir dohodka.

»Stvari se izboljšujejo, a ne toliko, da bi dohitevale število tujcev, ki se priseljujejo. Večina od približno 250.000 tujcev prihaja iz držav tako imenovanega tretjega sveta. Sistem, ki ponuja storitev izobraževanja jezika, ki je primarna zadeva, pa ne deluje,« je povzela Aigul Hakimova, vodja kulturnega društva Gmajna in dolgoletna aktivistka na področju človekovih pravic.

Na Uradu RS za oskrbo in integracijo migrantov s peticijo, pod katero so pobudniki zbrali že skoraj 500 podpisov, doslej niso bili seznanjeni. »Urad redno komunicira z nevladnimi organizacijami na koordinacijskih sestankih, kjer razpravljamo o odprtih vprašanjih, zahteve iz peticije na njih doslej niso bile omenjene,« je komentirala Katarina Štrukelj, direktorica UOIM. Dodala je, da so, med drugim, od aprila 2023 ponovno brezplačni programi učenja slovenskega jezika v obsegu 180 ur in dodatnih 60, če udeleženec ne dosega pričakovanih rezultatov. Od izvajalcev tečajev pričakujejo, da vsakogar testirajo in razporedijo v čim bolj homogene skupine glede na predznanje in druge okoliščine, prenovili so program začetne integracije priseljencev, ki ga, kot slovenščino na preživetveni ravni, izvaja 30 izvajalcev v več kot 40 krajih. Ljudje, ki pridobijo status mednarodne zaščite, imajo na voljo 400 ur jezika.