Neomejen dostop | že od 9,99€
Januarja 2022 je v EU živelo 23,9 milijona državljanov tretjih držav, kar je 5,3 odstotka prebivalstva EU, največ v Nemčiji, Španiji, Franciji in Italiji. Glede na število prebivalcev je največji delež priseljencev v Luksemburgu in na Malti, Slovenija je na 10. mestu, z 12 priseljenci na tisoč prebivalcev.
Gibanje selitvenega prirasta je pri nas povezano z gospodarskim ciklom. Od leta 1991 do 2022 se je v državo v povprečju priselilo več kot štiri tisoč ljudi na leto, od 2022 naprej pa okoli 15 tisoč na leto, kar pripisujejo naraščajočemu pomanjkanju delovne sile zaradi demografskih gibanj in strukturnih neskladij na trgu dela.
Oblikovanje politike priseljevanja, v ospredju katere je razumevanje vseh vidikov migracij in izboljšanje ukrepov za njihovo upravljanje, je eno od vodil strategije na področju priseljevanja, ki jo je včeraj sprejela vlada. Za uresničitev zastavljenih ciljev pa bo, kot je napovedal minister za notranje zadeve Boštjan Poklukar, nujno sodelovanje številnih resorjev in lokalnih skupnosti.
Celoten članek je na voljo le naročnikom.
Vsebine, vredne vašega časa, za ceno ene kave na teden.
NAROČITEObstoječi naročnik?Prijavite se
Komentarji