Zmeda pri testiranju zaposlenih v zdravstvu

Do konca prihodnjega tedna bo ministrstvo za zdravje pripravilo načrt za testiranje vsega prebivalstva, kar pa bo zaradi splošnega pomanjkanja kadra težko izvesti. Odredbi, ki ju je minister Tomaž Gantar izdal v zadnjih desetih dneh glede testiranja zdravstvenih delavcev, sta povzročili zmedo, zdravstvene ustanove se odločajo vsaka po svoje.
 

Testiranje, kot je bilo

Po prvotni odredbi ministra bi morali zdravstveni delavci danes pred nastopom službe imeti v rokah negativen test. To so, denimo, v mariborskem zdravstvenem domu upoštevali in zjutraj s hitrim testom najprej testirali reševalce, v ljubljanskem zdravstvenem domu pa ne; tam so se odločili za zanesljivejše teste PCR. Večinoma je v zdravstvu ostalo vse, kot je bilo: bolnišnice, zdravstveni domovi, koncesionarji in domovi upokojencev testirajo zaposlene, ki imajo znake okužbe ali so bili v tveganem stiku, prav tako zaposlene na oddelkih, kjer se je pojavil covid-19.

Težko organizirati delo

Minister za zdravje Tomaž Gantar je namreč odredbo, ki je že za danes zahtevala obvezno testiranje vseh zaposlenih v zdravstvu, v petek spremenil. Spremembe določajo, da se testiranje in poročanje o rezultatih testov uvaja postopno in ob sprotni evalvaciji rezultatov med 23. novembrom in 7. decembrom. Prva odredba je bila namreč neizvedljiva, saj zdravstvene ustanove nimajo dovolj hitrih testov za množično testiranje.



V UKC Ljubljana in ponekod drugod bodo zaposlenim najprej pregledali kri, da bodo videli, ali imajo protitelesa za covid-19 in za okužbo niso dovzetni. Na take zaposlene bi lahko stoodstotno računali pri organizaciji. Delo je v časih novega koronavirusa zelo težko organizirati, saj vsak dan kdo na novo 'izpade' iz delovnega procesa. V UKC Maribor je bilo včeraj zaradi covida-19 odsotnih 268 ljudi, med njimi 43 zdravnikov in 132 zaposlenih v zdravstveni negi; skoraj polovica teh ni zbolela, ampak so bili doma zaradi varstva otrok.

Za hitrim še test PCR

Pregledovanje krvi so v UKC Ljubljana najprej začeli na internistični prvi pomoči (IPP) že julija, a je bil izkupiček majhen: do takrat okuženih nasploh še ni bilo veliko. Večji projekt so zastavili na ginekološki kliniki, kjer so kri pregledali že več kot 400 zdravnikom, medicinskim sestram in drugim od skupaj 620 zaposlenih. Za ginekološko kliniko bodo na vrsti urgentne službe in nato skupne službe, katerih zaposleni se gibljejo po celotnem UKC. V nadaljevanju nameravajo pregledati imunost vseh 6200 zaposlenih. V teh dneh pošiljajo zaposlenim vabila za pregled krvi, kar je prostovoljno. Tistih, ki imajo protitelesa za covid-19, vsaj tri mesece ne bodo več testirali. Vsi drugi pa bodo – kot predvideva odredba ministra Gantarja – od 7. decembra naprej redno testirani s hitrimi testi.



V UKC Ljubljana in celjski bolnišnici so nam povedali, da zaposlene testirajo praviloma z zanesljivejšimi testi PCR, hitre antigenske teste pa uporabijo, če se zelo mudi z vrnitvijo zaposlenega v delovni proces, pa še takrat za hitrim testom izvedejo praviloma še test PCR.



V zdravstvenih ustanovah se namreč bojijo lažno negativnih hitrih antigenskih testov. Kot je pred kratkim pojasnil predstojnik Inštituta za mikrobiologijo prof. dr. Miroslav Petrovec, antigenski test ne zazna asimptomatskih primerov, medtem ko test PCR​, torej molekularna metoda, zazna tudi asimptomatske primere. Zaradi tega se je zavzel, da se še naprej uporabljajo testi PCR​, hitre pa je treba proučiti in jih smiselno uvesti v sistem testiranja. Skrajno previdno so napisana tudi strokovna priporočila za uporabo hitrih antigenskih testov, objavljena na spletni strani ministrstva za zdravje. Tam je zapisano, da so primerni za ugotavljanje aktivne okužbe dva dni pred pojavom simptomov in v prvih sedmih dneh bolezni.

Različna zanesljivost, velika ponudba

Antigenski testi so različno zanesljivi, zato so nekateri direktorji bolnišnic že napovedali, da bodo občutljivost teh testov, ki jih bodo kupili za obvezno testiranje, najprej testirali, šele nato pa jim zaupali ali jih ovrgli. Testirali jih bodo na način hkratne uporabe z molekularnimi testi PCR​. Bolnišnice se težko prebijajo skozi ponudbo antigenskih testov, saj jih je na tržišču več kot 30, njihova cena pa znaša od pet pa vse do 30 evrov. Minister za zdravje je v odredbi zapisal, da bo državni proračun povrnil za hitre antigenske teste do 12 evrov, in sicer tri evre za odvzem brisa, devet evrov pa za test, za test PCR pa 61 evrov, in sicer šest za odvzem in 55 za laboratorij. Stroške za teste PCR povrne ZZZS, a le za teste, ki so bili opravljeni za zavarovane osebe in izvedeni v okviru javne zdravstvene službe, za teste, izvedene pacientom v samoplačniških ambulantah, pa ne.