Živimo v kuhinji vremena z burnimi procesi

Lansko poletje so nas pestili vročina, suša in požari, za letošnje poletje pa so značilni pogoste nevihte in močna neurja – ekstremi torej, ki so povsod nezaželeni. Ali torej ekstremne vremenske razmere pomenijo novo realnost, ki se ji bo treba prilagoditi? Toda kako?

»Če ni nekaj, je zelo verjetno nekaj drugega,« pol v šali pol zares odgovarja Arsov meteorolog Brane Gregorčič in pojasni, da pač živimo na območju »mešanice afriške vročine in atlantskega hladnejšega zraka, ki povzroča krajevna neurja, saj na stiku dveh tako različnih zračnih mas nastajajo burni vremenski procesi«.

Cone neurij

Zvišanje temperature na našem območju je večje od globalnega in znaša dobri dve stopinji glede na preteklo stoletje, pravi Arsov meteorolog Brane Gregorčič. FOTO: Črt Piksi

Naše območje, pojasnjuje Gregorčič, predstavlja prehod med afriško-sredozemskim bazenom, ki je podvržen izrazitemu vročinskemu valu in hladnejšemu ter bolj vlažnemu zraku, ki se iznad Atlantika spušča proti Alpam: »Slednje imajo vlogo bariere in prestreznika obeh procesov, tako da je naše območje nekakšna kuhinja vremena, ko se ozračje od juga pregreje, v višinah pa pride hladnejši in vlažen zrak, in to povzroča neurja, ki se ob razmeroma močnih zahodnih vetrovih hitro premikajo in zaradi intenzivnih sunkov vetra povzročajo dodatno škodo. Če se vročina iznad Sredozemlja dvigne bolj proti severu, je cona neurij navadno nekje nad Nemčijo. To je bilo pogosto v preteklih letih, letos pa se je spustilo do Alp in največ neurij zdaj nastaja na južni strani Alp, kjer je tudi največ energije za njihov razvoj.«

Gregorčič pravi, da je zvišanje temperature na našem območju večje od globalnega: znaša že dobri dve stopinji Celzija glede na preteklo stoletje: »Ob višjih temperaturah imamo na voljo več zračne vlage, več je izhlapevanja iz morij, več vlage v plinasti obliki v zraku pa pomeni potencialno več energije za močnejše nevihte in neurja.«

Prvi znaki podnebnega neravnovesja

Sedanje vremensko dogajanje je prvi znak podnebnega neravnovesja, opozarja tudi klimatologinja Lučka Kajfež Bogataj in poudarja, da gre v korak z globalnim segrevanjem tudi globalna škoda, pri čemer Slovenija ni izjema: »Ves svet ima ta trenutek podobne težave.« In te bodo ostale. Ni mogoče reči, da nas bo ekstremno vreme doletelo vsako leto. A verjetnost, da se zgodi, je zdaj nekajkrat večja kot nekoč. Zato se je nujno treba začeti prilagajati – tudi na področju zavarovanj. Kajfeževa o njih pravi: »Z zavarovalnicami je treba doseči družbeni konsenz, kajti zanje je odločilna ravno verjetnost dogodka.« Večja ko je, manjša je možnost zavarovanja …

Sedanje vremensko dogajanje je prvi znak klimatskega neravnovesja, opozarja klimatologinja Lučka Kajfež Bogataj. FOTO: Jože Suhadolnik

Sicer pa Kajfeževa ne dopušča nobenega presenečenja nad sedanjim vedenjem narave: »Hliniti presenečenje, je smešno. Na to, kar se zdaj dogaja, smo opozarjali že pred dvajsetimi, tridesetimi leti in vse se je uresničilo …«

Kajfeževa pogreša izobraževanje vseh generacij: »Podnebne spremembe v šolah niso predmet, pa bi lahko bile. Nekoč smo imeli dvakrat na leto akcije Nič nas ne sme presenetiti. Šli smo se požare in evakuacijo – smešno, a v resnici je še kako pomembno, da ljudje, denimo, vedo, kam se varno umakniti. V Železnikih so se ob poplavah evakuirali v napačno smer.« Kajfeževa ima rešitev: »Zakaj ne bi služba za reševanje ali Arso ljudi na prihajajoče spremembe vremena opozarjala s sms-sporočili?« Če bi bilo zato samo deset odstotkov manj posledic, bi že veliko naredili, je prepričana: »Tudi turistični delavci bi morali turiste vsak dan posebej opozarjati na vreme. Kot dobi zajtrk, tako bi moral na mizo dobiti opozorilo o vremenu.« S temi ukrepi bi, še meni, le »gasili požar«: »Medtem ko je dolgoročno treba rešiti vprašanja, kaj bomo s slovenskim gozdom, da se ne bo podrl, in kako bomo očistili ceste. Če ob cesti ni drevesa, ne more pasti nanjo.« A do zdaj je bil za odgovorne to vedno prevelik strošek …

Sobe za pobeg v kampih

Bo treba v prihodnje ob nastanitvah, kot so, denimo, kampi, postavljati zaklonišča? Po Gregorčiču »neke vrste sobe za pobeg« v šotoriščih, kamor bi se lahko zatekli ljudje ob intenzivni, uro ali dve trajajoči ujmi, ne bi bile odveč: »Vemo, da je zaradi padajočih dreves med poletnimi neurji po vsej Evropi največ človeških žrtev.«

Tudi celodnevnih tur v planine ni mogoče načrtovati v dneh, ko ozračje ni dovolj stabilno: »Voditi v hribe ranljive skupine ljudi, ki se pred nevarnostjo ne morejo hitro umakniti, ni primerno. Treba je počakati na stabilnejše razmere – mogoče na jesen.«

Ali bo morda treba na novo definirati letne čase?

Neurja, ki vzbujajo srh tudi navdušencem nad ekstremnimi vremenskimi pojavi

»Letni časi so posledica nagnjenosti zemeljske osi, katere nagib se ne spreminja,« pojasnjuje Gregorčič. Zato bodo v zmernih geografskih širinah letni časi ostali, le nekoliko modificirani bodo. »Z višjimi temperaturami, kar pozimi pomeni manj snega v nižinah in več dežja, poleti pa s pogostejšimi vročinskimi valovi, ki so nam letos prizanesli oziroma so se tisti najbolj izraziti ustavili več sto kilometrov južno od nas.«