Ujete v Krmi in Kotu uspešno evakuirali

Vremenske razmere so se umirile, je pa v sredo popoldne nevihtna linija prinesla zelo močne sunke vetra, ponekod so bile izrazite nevihtne celice s točo in udari strel. Zvečer je drugi val neviht zajel zahodni del Slovenije. Na območju Bleda je neurje terjalo tudi smrtno žrtev, kot so sporočili z uprave za zaščito in reševanje, sta se pri posredovanju poškodovala gasilec in električar.

Brez električne energije nekaj tisoč odjemalcev

Delavci elektropodjetij, ki so zaradi neurij v zadnjem tednu dni veliko časa na terenu, tudi po sredinem neurju odpravljajo okvare na omrežju. Na območju Elektra Maribor je brez napajanja z električno energijo še okoli 900 odjemalcev, na območju Elektra Ljubljana še okoli 2000, na območju Elektra Celje pa 167 uporabnikov.

Na območju Elektra Maribor je bilo zjutraj brez napajanja z električno energijo 2900 odjemalcev, medtem pa so precej okvar že odpravili, saj je brez napajanja trenutno še okoli 900 odjemalcev. Na terenu so vse razpoložljive ekipe, so pojasnili pri Elektru Maribor. Uporabnike prosijo za razumevanje, prav tako, da ravnajo z napravami z ustrezno previdnostjo in kot da so pod napetostjo.

Na območju Elektra Ljubljana je zaradi neurij v zadnjih dneh bilo danes ob 8. uri brez električne energije 2245 uporabnikov, ob 10.30 okoli 2200, trenutno pa je po podatkih s spletne strani družbe brez elektrike še okoli 2000 odjemalcev, največ na širšem območju Kamnika. Na terenu so vse razpoložljive ekipe, ki odpravljajo okvare, sporočajo iz Elektra Ljubljana in odjemalce prosijo za razumevanje.

Na terenu so tudi elektromontažne ekipe Elektra Celje. Ob 6.30 je bilo brez napajanja na celotnem omrežju Elektra Celje še 665 uporabnikov, medtem pa so večino napak že odpravili in je bilo ob 11. uri brez električne energije še 167 uporabnikov, največ na območjih distribucijskih enot Slovenj Gradec in Krško.

Brez dobave električne energije je tudi še nekaj odjemalcev Elektra Primorska. Kot so pojasnili v družbi, je bilo zjutraj brez električne energije še okoli sto odjemalcev na Tolminskem ter v okolici Ilirske Bistrice in Pivke. Trenutno delavci odpravljajo napake še v Kneških Ravnah, kjer je brez elektrike 19 odjemalcev, in a območju Ilirske Bistrice, kjer napajanja nima 44 odjemalcev. »Predvidevamo, da bodo kmalu vsi imeli normalno preskrbo z električno energijo,« so sporočili iz Elektra Primorska.

Na omrežju Elektra Gorenjska je ekipam že v sredo v večernih urah uspelo zagotoviti preskrbo z elektriko vsem odjemalcem na Gorenjskem. So pa sporočili, da so še danes čez dan možne kratkotrajne prekinitve na poškodovanih območjih, saj ekipe odpravljajo posledice poškodb, ki so nastale na omrežju.

Uporabnike prosijo, da se ne približujejo poškodovanim območjem, z napravami pa naj ravnajo, kot da so pod napetostjo.

Pri tem so spomnili še, da je strateški cilj družbe Elektra Gorenjska, da čim več omrežja poteka pod zemljo v tako imenovanih kablovodih, kar zmanjšuje možnosti poškodb zaradi ekstremnih zunanjih in vremenskih vplivov. V tem trenutku ima podjetje pod zemljo že več kot 87 odstotkov nizkonapetostnega omrežja in skoraj 69 odstotkov omrežja na srednjenapetostnem nivoju, vsako leto pa oba deleža povečujejo.

Evakuacija iz Krme in Kota uspešna

Močan veter je v sredo popoldne v Radovni podrl veliko število dreves, ki so padla čez cesto in območje odrezala od sveta. Kranjskogorskim gasilcem je s pomočjo gozdarjev in drugih služb danes dopoldne uspelo zagotoviti tolikšno prevoznost ceste do Krme in Kota, da so lahko evakuirali tam ujete pohodnike. Ceste sicer ostajajo zaprte za promet.

Kot je na današnji novinarski konferenci v Mojstrani povedal poveljnik štaba Civilne zaščite občine Kranjska Gora Blaž Lavtižar, je sredino neurje na širšem območju Radovne in dolin Krma, Kot in Vrata povzročil obsežen vetrolom. Podrta drevesa so presekala cestne komunikacije, s čimer je bil onemogočen cestni promet, prekinjena je bila tudi preskrba z električno energijo in vodo.

V dolini Krma je ostalo ujetih okoli 120 ljudi, ki so se vrnili z gora. Med njimi je bila tudi skupina 35 slepih oziroma slabovidnih in 35 njihovih spremljevalcev. Kot je povedal vodja Gorske reševalne službe Mojstrana Iztok Arnol, so sestopili do Kovinarske koče v Krmi, kjer so nato zaradi podrtega drevja obstali.

Gorskim reševalcem se je do njih uspelo prebiti v sredo okoli 23. ure, pri čemer so jim prinesli hrano in zdravila, ki so jih nekateri potrebovali. Sicer pa jim, kot je dejal Arnol, ni bilo hudega, vzdušje je bilo dobro in ni jih bilo strah. Prespali so v koči, večinoma na klopeh. Danes zjutraj pa so za tri, ki so bili bolni oziroma so imeli nujno stanje, zagotovili prevoz s helikopterjem.

Prevoz preostalih je potekal po cesti. Kranjskogorskim gasilcem je namreč danes nekaj po 10. uri s pomočjo gozdarjev in podjetij s težko gradbeno mehanizacijo uspelo zagotoviti prevoznost ceste do Krme. Drevje so sicer začeli s ceste odstranjevati že takoj v sredo popoldne, vendar so bili primorani zvečer zaradi varnosti dela prekiniti in jih nadaljevati danes ob 5.30.

Delo so še nadaljevali in se, kot so sporočili na spletni strani občine Kranjska Gora, prebili tudi do Kota, od koder so prav tako uspešno evakuirali ljudi. V Kotu je ostala ujeta francoska družina. Noben član družine ni poškodovan, reševalci pa so bili z njimi v stalnem stiku. Noč so preživeli v avtomobilu, imeli pa so tudi dovolj hrane in pijače.

Po pregledu doline so sicer gorski reševalci tam našteli še sedem avtomobilov, najverjetneje od planincev, ki so še v hribih. Kot so pojasnili, niso prejeli nobenega obvestila o kakšni pogrešani osebi.

Kot je povedal poveljnik Gasilske zveze občine Kranjska Gora Jožef Lavtižar, delo še nadaljujejo. V sredo je bilo na delu 53 prostovoljnih gasilcev, danes jih je 23. Na terenu je tudi 14 oseb Elektra Gorenjska s podizvajalci in gozdarska mehanizacija.

V Koprskem pristanišču neurje s priveza odtrgalo kontejnersko ladjo

V koprskem pristanišču se je v sredo zvečer zaradi severnega vetra, ki je pihal s hitrostjo 140 kilometrov na uro, s priveza odtrgala 350 metrov dolga kontejnerska ladja. S krmo se je močno približala potniškemu terminalu, a se ga, sodeč po prvih podatkih, ni dotaknila, tako da večje škode ni bilo, so za STA povedali na pristaniški kapitaniji.

Ob 22.35 je začel v Kopru pihati severni veter, tramontana, s hitrostjo približno 140 kilometrov na uro. Med drugim je potrgal privezne vrvi 350 metrov dolgi kontejnerski ladji Maersk Houston. Krmo ladje je začelo odnašati proti južnemu delu obale oziroma potniškemu terminalu.

Fotografija je simbolična. FOTO: Jože Suhadolnik/Delo

Ladja je spustila sidro in pripravila motorje, tako da se kaj hujšega ni zgodilo. Z vlačilci so jo nato odvlekli nazaj in jo znova privezali. Po prvih pregledih niso opazili, da bi se dotaknila obale. Verjetno je le rahlo nasedla na muljnato dno, je danes za STA povedal pristaniški kapitan Aleš Rotar.

Pri premikanju ladje je bil poškodovan eden od vlačilcev. Na zahtevo poveljnika ladje je sicer vso noč ob ladji ostal vlačilec. Danes bodo podrobneje analizirali dogodek in ocenili škodo, je še povedal Rotar.

Ladja Maersk Houston lahko prevaža več kot 15.000 kontejnerskih enot TEU. Ima več kot 160.000 ton nosilnosti in 153.000 registrskih ton prostornine. Dolga je 353 metrov in ima 15 metrov ugreza.

Pri odstranjevanju posledic neurja v sredo poškodovana gasilec in delavec elektropodjetja

Po prvih podatkih so obravnavali približno 2218 dogodkov na območjih regijskih centrov za obveščanje Brežice (167), Celje (577), Koper (33), Kranj (280), Ljubljana (294), Maribor (166), Murska Sobota (47), Nova Gorica (16), Novo mesto (70), Postojna (8), Ptuj (166), Slovenj Gradec (58) in Trbovlje (5). Gasilci iz 432 gasilskih enot so odstranjevali podrta drevesa, drogove za elektriko in telekomunikacije, prekrivali odkrite strehe stanovanjskih, gospodarskih in drugih objektov, prečrpavali vodo iz poplavljenih prostorov in cestišč ter sodelovali pri evakuaciji občanov z ogroženih območij.

Na območju Bleda je neurje terjalo tudi smrtno žrtev. Polomljeno drevo je padlo na dve osebi, pri čemer je ena umrla, druga je bila poškodovana. V Mozirju sta bili v udaru strele poškodovani dve osebi. V Ljubljani je močan veter poškodoval pločevinasto streho Plečnikovega stadiona. V Celju pa je razkrilo streho nogometnega stadiona. Prav tako je neurje povzročilo težave v preskrbi z električno energijo, so sredino dogajanje povzeli na upravi.

V bližini naselja Korita v občini Trebnje je v sredo zvečer udar električnega toka pod daljnovodom v gozdu poškodoval delavca elektropodjetja. Gasilci so pomagali pri prenosu ponesrečenega iz gozda do reševalnega vozila. Poškodovanega so na kraju oskrbeli reševalci nujne medicinske pomoči in ga v nadaljnjo oskrbo prepeljali v novomeško bolnišnico, poroča center za obveščanje.

Močan veter je podrl tudi veliko dreves na cesto, ki vodi iz Zgornje Radovne v dolino Krma v občini Kranjska Gora, kjer je ostalo ujetih več oseb. Začasno so nastanjeni v Kovinarski koči v Krmi. S hrano in zdravili pa so jih oskrbeli gorski reševalci iz Mojstrane, so zapisali v sporočilu uprave za zaščito in reševanje.

Po podatkih prometnoinformacijskega centra za državne ceste so zaradi posledic neurja trenutno še vedno zaprte ceste v dolini Kot in Krma ter cesta Krnica–Zgornja Radovna, medtem ko je cesta Mojstrana–Vrata prevozna samo za osebna vozila.

Razkrilo več streh

Sredino vremensko dogajanje je precej razdejanja za seboj pustilo na Celjskem in Dolenjskem, tam je med drugim območje naselja Griblje v občini Črnomelj zajelo močno neurje s točo. Posredovalo je 125 gasilcev, ki so na kar 46 objektih pokrili strehe s strešniki in folijo. Na Dvoru v občini Žužemberk pa je močan veter razkril tudi streho gasilskega doma, domači gasilci so jo pokrili s strešno folijo in strešniki.

Strehe je razkrivalo tudi drugod v regiji, med drugim v Novem mestu na dveh večstanovanjskih objektih, v Črnomlju pa je močan veter poškodoval kovinski del obrobe strehe vrtca. Tudi tam so na pomoč priskočili gasilci, kaže poročilo novomeške izpostave uprave za zaščito in reševanje.

V Celju je zaradi posledic neurja aktiviran štab civilne zaščite, ki koordinira posredovanje gasilcev v celjski občini. Tam so sunki vetra razkrili strehe stanovanjskih in gospodarskih objektov ter objektov splošnega družbenega pomena, poškodovali komunalno in cestno infrastrukturo ter podirali drevesa. Zaprte so ceste, težave so pri dobavi električne energije.

Podobno razdejanje je neurje pustilo tudi na širšem območju v regiji, povsod so posredovali gasilci in druge službe, danes se odstranjevanje posledic ujme nadaljuje.

Kakšno vreme se obeta

Vreme se je medtem vendarle umirilo. Danes zjutraj in dopoldne bo delno jasno, sprva bo ponekod po nižinah še megleno. Popoldne bo spremenljivo oblačno, pojavljale se bodo krajevne plohe in nevihte, ki bodo pogostejše v severni Sloveniji. Pihal bo veter vzhodnih smeri. Najvišje dnevne temperature bodo od 24 do 28, na Primorskem do 32 stopinj Celzija.

V petek bo spremenljivo oblačno, pojavljale se bodo krajevne plohe in nevihte. Najnižje jutranje temperature bodo od 14 do 19, na Primorskem okoli 21, najvišje dnevne od 23 do 28, na Primorskem do 31 stopinj Celzija, so zapisali na Agenciji RS za okolje. Dodatnih opozoril ni.

Za sanacijo majskega neurja skoraj 5,4 milijona evrov proračunskih sredstev

Vlada je potrdila končno oceno neposredne škode na stvareh zaradi posledic močnega neurja z deževjem in poplavami 6. in 7. maja na območju koroške, podravske, vzhodno- in zahodnoštajerske regije. Ta znaša 5,38 milijona evra in presega limit za uporabo sredstev državnega proračuna.

Kot so po današnji seji vlade sporočili iz urada vlade za komuniciranje, je največ škode nastalo na gradbeno-inženirskih objektih, kjer so jo ocenili na 3,39 milijona evrov, ter na vodotokih, kjer je dosegla 1,80 milijona evrov.

Škoda na kmetijskih zemljiščih je znašala 55.709 evrov, škoda v gozdu 1305 evrov, delna škoda na stavbah 102.564 evrov in škoda na gozdnih cestah 22.273 evrov. Škoda na kulturni dediščini je medtem vključena v delni škodi na stavbah v oceni škode občinske komisije, so navedli.

Ker končna ocena neposredne škode presega 0,3 promila načrtovanih prihodkov državnega proračuna za letos, bodo pristojna ministrstva pripravila program odprave posledic neposredne škode v skladu z določbami zakona o odpravi posledic naravnih nesreč.

Vlada je pooblastila državno komisijo, da izjemoma lahko potrdi ponovno oceno škode pri posameznem oškodovancu v roku šestih mesecev, če so ugotovljena nova dejstva, zaradi katerih je ocena neposredne škode bistveno višja ali nižja. To potrjeno ponovno oceno škode komisija pošlje ministrstvu za naravne vire in prostor, ki mora o tem seznaniti vlado ob predložitvi programa za odpravo posledic nesreče.