Zíd

Pred natanko 30 leti je padel berlinski zid. Množica je bila evforična, stražarji niso streljali, na zahodni strani zidu pa so ponujali brezplačno pivo. Padec berlinskega zidu je bil tako nabit s simboliko, da se je za vedno vtisnil v kolektivno zavest ne le Nemcev, ampak tudi drugih Evropejcev. Gotovo ni naključje, da je glavno vlogo pri tem igral zid. Zid ponavadi razumemo kot nekaj zelo konkretnega, SSKJ2 ga recimo v prvem pomenu razloži takole: 'vsak od delov stavbe, narejen z gradbenim materialom, zlasti z zidaki, ki omejuje prostor, prostore ob straneh' in doda še podpomen 'temu podoben samostojen objekt'.

Berlinski zid je bil torej čisto fizična ovira. Zid pa je lahko tudi metafora za kakršnokoli mejo. Drugi pomen zidu v SSKJ2 je: 'kar onemogoča sodelovanje, zaupnost'. Tak zid je pogosto težje porušiti od betonskega. Nevidnih zidov se pač ni mogoče lotiti z bagrom.


 
Zato je na mestu vprašanje: so tudi pri nekdanjih Vzhodnih Nemcih in Zahodnih Nemcih ostali predvsem zidovi v glavah? Izraz die Mauer im Kopf v tem kontekstu uporabljajo tudi Nemci sami. So tovrstni zidovi tisti, ki v resnici porajajo stereotipe, da so Ossiji leni, revni in rasno nestrpni, Wessiji pa snobovski, bogati in sebični?

Po drugi strani pa so ostanki berlinskega zidu danes le še turistična znamenitost in prikladno ozadje za selfije. Čeprav so se nekateri poskusi pobega na drugo stran žal končali tragično, pa se danes čudimo inovativnosti tistih, ki so bežali čez zid, pod zidom in celo v nasprotno smer od zidu – nekemu Berlinčanu iz Vzhodnega Berlina je na primer uspelo pobegniti v Zahodni Berlin preko Pekinga. In kaj ima vse to skupnega s slovarji? Vsaj besedo zid ...



—
 
Rubrika nastaja v sodelovanju z ZRC SAZU (Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša)

avtorica: dr. Mojca Žagar Karer.